Jamesijeva nova cerkev

Jamesi je odšel do majhne ograde, kjer je njegova družina redila prašiče. »Tukaj imate, pujsi!« Vrgel jim je nekaj hrane in pujsi so zadovoljno zakrulili.

Nato je Jamesi odnesel steklenice s čisto vodo k zunanji pipi. Ko je pipo odprl, je v steklenico pritekla hladna voda. Tako je vsak dan pomagal hraniti prašiče in priskrbeti vodo za svojo družino.

»Jamesi!« je zaklicala mami. »Pripravljen za cerkev?«

Jamesi je zaprl vodovodno pipo in odnesel zadnjo težko steklenico v hišo. »Zdaj sem!«

Jamesijeva družina je vsako nedeljo hodila v krščansko cerkev v njihovem mestu. Rad se je učil o Jezusu Kristusu.

Kmalu so Jamesi in njegovi mlajši sestri, Unaisi in Marama, šli proti cerkvi s preostalo družino. Nekaj zablodelih kokoši je kokodakalo na ulici.

Ko pa so prispeli, so bila vrata zaprta. »Pozabil sem, da je cerkev ta teden in naslednji teden zaprta, ker pastorja ni več,« je dejal oče.

»Ali obstaja še kakšna cerkev, v katero lahko gremo?« je vprašal Jamesi. Bil bi žalosten, če ta teden ne bi šel v cerkev.

Očka je za trenutek pomislil. »Da,« je rekel. »Mislim, da vem za eno.«

Jamesi in njegova družina so šli z očkom nazaj do hiše. Na obrežju reke so se vsi vkrcali v lesen čolniček. Oče je sedel zadaj in zagnal motor.

Čoln je brnel po reki. Jamesi je iskal ptice, skrite med visokimi zelenimi drevesi. Po približno 15 minutah so zagledali majhno cerkveno zgradbo. Na njej je bil napis: »Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni«.

»To je cerkev, na katero sem mislil,« je rekel očka. S čolnom je pripeljal do obale in vsi so izstopili. Slišali so glasbo, ki je prihajala iz kapele.

Znotraj se je Jamesi usedel s starši ter sestrama. Poslušali so govornike in pesmi. Jamesi je v sebi začutil toplino in srečo.

Ko se je sestanek končal, je k njim pristopila prijazna gospa. »Imamo poseben razred za otroke,« je rekla. »Imenuje se Osnovna. Bi radi prišli?«

Jamesi je pogledal sestri. Bil je malce živčen, ker je šel v razred, kjer ni poznal nikogar! Vsaj sestri sta lahko prišli zraven. Morda bo zabavno.

»Seveda,« je rekel Jamesi.

»Pojdimo!« Mami je bila videti navdušena.

Jamesi in mlajši sestri so šli za gospo v učilnico. Veliko otrok je sedelo na majhnih stolčkih, se pogovarjalo in se smejalo. Ko se je Jamesi usedel, so se mu nasmehnili. Vsi so bili tako prijazni!

Prepevali so pesmice, drugi otroci pa so Jamesiju in njegovima sestrama pomagali, da so se naučili besedilo. Nato so imeli lekcijo o Jezusu Kristusu. Jamesi se je tu počutil drugače kot v njihovi drugi cerkvi. Dobro na drugačen način.

Ko se je bogoslužje končalo, se je Jamesijeva družina vrnila v čoln, da bi šla domov. Jamesi je ponovno pogledal napis pred cerkveno zgradbo. Na njej je bilo ime Jezusa Kristusa. Torej je to zagotovo Cerkev Jezusa Kristusa! Jamesi je hotel slediti Jezusu.

»A lahko naslednji teden spet pridemo sem?« je vprašal Jamesi.

Mama in oče sta se nasmehnila. »Enako sva razmišljala,« je rekla mama.

»Jaaaa!« Unaisi se je razveselila.

Jamesi se je nasmehnil. Vedel je, da so našli nekaj posebnega. In komaj je čakal, da izve več.

Odpri PDF

Ilustrirala: Bethany Stancliffe