»Sveti spisi v svahiliju«, Prijatelj, januar 2025, 36–37.
Sveti spisi v svahiliju
Želim si, da bi lahko pomagal, je pomislil Jared.
Resnična zgodba iz Avstralije.
Jared je šel v Nedeljsko šolo in se usedel k sošolcem. Opazil je dečka, ki ga ni prepoznal, ki je prišel noter in se usedel nekaj stolov stran.
Jaredov učitelj, brat Trudgen, se je nasmehnil razredu. »To je Emmanuel,« je rekel. »Z družino se je pravkar preselil v Avstralijo. To je njihova prva nedelja v našem oddelku!«
Jared je pomislil, da je morda težko iti v nov oddelek. Poskušal bo biti Emmanuelov prijatelj.
Brat Trudgen je izvlekel svoje svete spise. »Pojdimo na 3. Nefija,« je rekel.
Jered je odprl svete spise in se ozrl k Emmanuelu. Ni imel nobenih svetih spisov.
Jared se mu je široko nasmehnil in se nagnil k njemu. »Živijo, jaz sem Jared,« je rekel. »Ali bi rad z mano bral odlomke iz svetih spisov?«
Emmanuel se mu je nasmehnil nazaj. »Hm, ne znam veliko angleščine,« je dejal. »Oprosti.«
»Kateri jezik govoriš?«
»Svahili.«
Jared ni znal svahilija. Z Emmanuelom do konca ure nista veliko govorila.
Tistega večera je Jared pri večerji družini povedal za Emmanuela.
»Zdi se mi res prijazen,« je rekel Jared. »Vendar drug drugega ne razumeva dobro.«
Mama je prikimala. »Emmanuel in njegovi v družini trenutno veliko prestajajo,« je dejala. »Svojo državo so morali zapustiti zelo nenadoma, ker so se tam dogajale slabe stvari. Vse so pustili za sabo.«
Jared je bil videti zaskrbljen. Kako bi bilo, če bi jutri zapustili dom in se preselili v povsem novo državo? To bi bilo tako težko!
Želim si, da bi nekako lahko pomagal Emmanuelu, je pomislil. Ampak kako?
Jared ni mogel nehati razmišljati o Emanuelu, ko se je pripravljal na spanje. S svojo Mormonovo knjigo se je usedel za mizo in prebral nekaj verzov. Branje svetih spisov mu je vedno pomagalo do boljšega počutja. Nocoj so ga spomnili tudi, da Emmanuel nima svetih spisov, ki bi jih bral. Jared je zaprl svete spise in se zastrmel v naslovnico. Nato je skočil s stola in odhitel na hodnik.
»Mami!« je zaklical. »Mislim, da vem, kako naj pomagam Emmanuelu!«
Naslednjo nedeljo je Jared komaj čakal, da bo videl Emanuela. Z drugimi diakoni je sedel pred kapelo in čakal z novo Mormonovo knjigo v naročju. Misijonarji so mu pomagali dobiti ta posebni izvod samo za Emanuela.
Ko je Emmanuel z družino vstopil v kapelo, se je Jared nasmehnil in mu pomahal. Ko je Emmanuel sedel poleg Jereda, je bil videti zmeden. Toda na široko je odprl oči, ko mu je Jared izročil Mormonovo knjigo.
»Zame?« je vprašal Emmanuel.
Jared je prikimal
Emmanuelu so zasijale oči. Listal je po straneh svoje nove Mormonove knjige. »Svahili!« je rekel. Nasmehnil se je Jaredu in si knjigo prižel na prsi. »Hvala!«
Jared je v srcu čutil toplino, ko se mu je nasmehnil nazaj. Vedel je, da Emmanuelu ne bo mogel vsega izboljšati in da se še vedno ne moreta dobro pogovarjati. Ampak to je bilo v redu. Ni jima bilo treba govoriti istega jezika, da bi bila prijatelja!
Ilustracija: Keith Negley