Izgubljena očala

Bil je prvi šolski dan. Andrés je bil silno navdušen! Zdaj je bil v prvem razredu. Bil je velik otrok!

Ko pa je prišel v šolo, je bilo videti preveliko in strašljivo, celo za velikega otroka. Močno je držal mamino roko.

»Vse bo v redu.« Mami se je nasmehnila. »Pozdravi učiteljico. Bodi prijazen do sošolcev. In ne pozabi paziti na svoja očala.«

Pred enim tednom je Andrés dobil svoja prva očala. Starša sta ga vedno opominjala, naj pazi nanje.

Mami je pomahala v slovo. »Lep dan ti želim!«

A Andrés ni imel lepega dne. Zgodilo se je nekaj strašnega!

Po šoli je stekel k mami. »Izgubil sem očala!« je jokal. »Povsod sem jih iskal, a jih ne najdem!«

»O, ne!« Mami je bila zaskrbljena. »Zaprosiva nebeškega Očeta za pomoč.«

»Misliš, da bo delovalo?« je vprašal.

»Poskusiva in bova videla. Nebeški Oče vedno sliši naše molitve,« je rekla mami.

Andrés in mami sta molila. Nebeškega Očeta sta prosila, naj Andrésu pomaga najti očala.

Naslednji dan je bil Andrés v šoli še vedno žalosten. Potem je k njemu prišel deček.

»Mislim, da so tvoja.« Fant je izvlekel očala. »Našel sem jih ob nogometnem igrišču.«

Andrés je vzel očala. Bila so njegova! Ni mogel verjeti!

Po šoli je stekel k mami in jo močno objel.

»Našel si očala!« je rekla. »Gotovo si zelo srečen, da jih imaš.«

»Sem!« je rekel Andrés. »A še srečnejši sem zaradi tega, kar sem se naučil.«

»In kaj je to?«

Andrésu so se usta raztegnila do ušes. »Molitev res deluje!«

Odpri PDF

Ilustrirala Susanna Teodoro