V cerkev z ghuko

Kelvin je bleščeče steklenice za mleko previdno zložil na polico. Nedavno se je preselil živet k starim staršem v vas izven mesta. Imela sta trgovino z mlekom in Kelvin je rad pomagal.

»Nocoj greva v najino cerkev na dejavnost,« je rekel ghuka (dedek). »Greš z nama? Zabavno bo.«

Kelvin se je rad zabaval. »Da!« je rekel. »Z vama bom šel.«

Ko so trgovino zaprli, so se Kelvin in njegovi stari starši odpravili na dejavnost. Šli so mimo drugih trgovin, kjer so prodajali tkanine, sadje in lončnice. Čez nekaj časa so prišli do cerkve.

Kelvin je začudeno strmel v čudovito zgradbo. Še nikoli prej ni videl takšne cerkve. Večina cerkva je imela na vrhu križ, ta pa ne.

V notranjosti so ga stari starši predstavili številnim prijetnim ljudem. Jedli so okusno hrano in se igrali igre.

Toda Kelvin je bil radoveden. Zato je raziskoval cerkvene hodnike. Videl je slike Jezusa Kristusa. Potem je stopil v učilnico in na steni opazil nekaj fotografij.

»Kdo so ti ljudje?« se je spraševal Kelvin.

Ko je odšel iz učilnice, je na hodniku zagledal dva mladeniča. Oblečena sta bila v beli srajci s kravatama. »Živijo,« je rekel eden od njiju. »Midva sva misijonarja. Kako ti je ime?«

Kelvin se je predstavil. Potem je vprašal: »Kdo je mož na tej sliki?« Pokazal je na eno od fotografij v učilnici.

»To je prerok,« je rekel drugi misijonar. »Ali veš, kdo je prerok?«

Kelvin se je nasmehnil in odkimal z glavo, da ne.

»Prerok je Božji glasnik,« je rekel misijonar. »Uči nas, kar Bog želi, da vemo.«

Ko se je Kelvin tistega večera s starima staršema vračal domov, je v rokah držal Mormonovo knjigo, ki sta mu jo dala misijonarja. Bil je navdušen, da bo o prerokih in tej novi cerkvi izvedel več.

»Nama jo boš bral?« je vprašal ghuka, ko sta prišla domov. Kelvinova stara starša nista znala brati.

»Da!« je rekel Kelvin. Odprl je Mormonovo knjigo in jo bral na glas. Ni razumel vseh besed, vendar je občutil nekaj posebnega.

V nedeljo se je Kelvin s starima staršema vrnil v cerkev. Šel je v razred za vse otroke. Imenoval se je Osnovna. Dobil je tako veliko prijateljev! Izvedel je več o prerokih in Jezusu.

Misijonarja sta prišla, da bi še učila Kelvina. Nekega dne sta mu zastavila vprašanje. »Ali boš posnemal Jezusov vzor in se krstil?«

Kelvinu so se usta razpotegnila do ušes. »Da!«

Kelvin je na dan svojega krsta stopil v vodo. Bila je hladna. Ko pa se je Kelvin ozrl naokrog, je videl stare starše, misijonarje in vse svoje nove prijatelje iz cerkve. Počutil se je zelo ljubljeno!

Ker se je Kelvin odločil, da bo sledil Jezusu Kristusu, je bil pionir v svoji družini. Komaj je čakal, da bo Jezusu še naprej sledil – in da bo pomagal drugim, da mu bodo sledili!

Odpri PDF

Ilustrirala: Kristin Sorra