Prevelika za Osnovno?

»Dobrodošli v Osnovni!« Sestra Agbor, Giftina voditeljica Osnovne, je stala pred tablo. »Danes se bomo učili pesem ’Ljubite druge’.«

Zaigrala je glasba in mlajši otroci so se pripravili na petje. Toda Gift je to pesem že poznala. Stokrat jo je pela! Danes ji dejansko ni bilo do petja.

Gift je bila naveličana Osnovne. Bila je starejša, višja in večja od vseh drugih otrok. Vse njene prijateljice v cerkvi so bile zdaj pri Mladenkah. Pred njo je bilo še skoraj celo leto, preden bi lahko z njimi hodila na učne ure in na dejavnosti Mladenk.

Medtem ko so vsi drugi peli, je bila Gift tiho. Zamrmrala je nekaj besed pesmi, vendar so ji po glavi rojile misli.

Nato se ji je utrnila zamisel. Mogoče bi ji škof, če bi govorila z njim, dovolil, da gre prej k Mladenkam, da bi bila lahko s prijateljicami.

Gift je po cerkvi poiskala škofa Achombija. »Živijo, škof,« je rekla. »Zdi se mi, da ne sodim več v Osnovno. Sem večja in starejša od vseh drugih otrok. Ali lahko začnem hoditi k Mladenkam?«

Škof Achombi se je nasmehnil. »Vem, da je prehod k Mladenkam vznemirljiv,« je dejal. »Vendar lahko začneš hoditi šele v letu, ko dopolniš dvanajst let. Žal mi je.«

Gift je pogledala svoje čevlje. »Prav.«

»Osnovna ima res srečo, da te ima,« je rekel škof. »Mislim, da te mlajši otroci zelo občudujejo. Zelo lahko vplivaš nanje.«

Gift je preostanek dneva občutila žalost. Leto osamljenosti v Osnovni je bila dolga doba.

Potem pa je Gift več razmišljala o tem, kar je rekel škof Achombi. Ali so jo drugi otroci res občudovali? Tega še nikoli prej ni opazila.

Naslednji teden je Gift pomahala prijateljicam, ko so šle v učilnico Mladenk. Zavzdihnila je in šla v učilnico Osnovne.

»Gift,« je rekla sestra Agbor, »ali bi mi bila pripravljena pomagati pri poučevanju pesmi za ta teden?«

»Hm, seveda,« je dejala Gift. »Katero pesem se učimo?«

»’Božji sem otrok’«, je rekla sestra Agbor. »Hvala ti za pomoč! Mislim, da se bodo otroci zabavali, ko jih boš učila.«

Ko je napočil čas za petje, je Gift stopila pred tablo. »Danes vas bom učila eno svojih najljubših pesmi,« je rekla. Otrokom je pomagala z učenjem besedila. Potem je z njimi zapela pesem. Ko so peli, je Gift v sebi čutila toplino in srečo. Vedela je, da čuti Svetega Duha.

Kmalu je bilo Osnovne skoraj konec! Po zaključni molitvi se je Gift napotila na hodnik. Hotela je poiskati svoje prijateljice po njihovi uri Mladenk in jih pozdraviti.

Toda ena od deklic jo je ustavila. »Hvala, ker si pela z nami!« Gift je tesno objela. »Ko bom velika, hočem biti kakor ti.«

Gift se je nasmehnila. Še vedno je komaj čakala, da bo šla k Mladenkam, in upala je, da bo naslednje leto hitro minilo. Vendar je vedela, da se lahko še vedno uči in dela dobre stvari v Osnovni.

In morda je škof Achombi imel prav. Lahko bi kaj spremenila.

Ilustrirala: Simini Blocker