Moja tempeljska skicirka

Živijo!

Ime mi je Brayden in živim v Utahu v ZDA.

Povedal vam bom o cilju, ki sem si ga zadal, ko sem bil star deset let.

Vse se je začelo, ko sem odpotoval na obisk k starim staršem. Moji stari starši so v dnevni sobi imeli knjige o templjih in rad sem gledal slike. Odločil sem se, da želim narediti svojo knjigo o templjih. Zadal sem si dolgoročni cilj, da narišem vse templje.

Odločil sem se, da narišem svoj prvi tempelj. Prijel sem za svinčnik, na spletu poiskal sliko in narisal tempelj v St. Georgeu v Utahu. Nato sem narisal tempelj v Loganu v Utahu in tempelj v Mantiju v Utahu. Mami mi je predlagala, naj za svoje templje uporabim veliko skicirko. Zdaj, leto in pol kasneje, sem pri 81 templju, templju v Renu v Nevadi. Čaka me še 105 templjev!

So trenutki, ko želim obupati nad templjem, ki ga rišem. Ko se to zgodi, rad molim in prosim nebeškega Očeta, naj mi pomaga skozi težke dele.

Pri tem cilju je zakon to, da so moji trije mlajši bratje zaradi tega še bolj vzljubili tempelj. Moj bratec Kade riše templje, ki jih želi nekoč obiskati, druga dva brata pa templje rišeta za učitelje in prijatelje.

Zaradi svojega cilja sem odkril tudi nekaj svojih drugih zanimanj. Rad oblikujem! Lani poleti sem začel ustvarjati tridimenzionalne modele templjev in upam, da bom postal arhitekt, ko odrastem.

Zaradi tega cilja sem se zbližal z nebeškim Očetom in Jezusom. Kadar rišem tempelj, občutim Duha. Vem, da so templji Božje hiše. Nedavno sem lahko šel v tempelj v Paysonu v Utahu in druge. Ko opravljam tempeljske krste, zelo močno občutim Duha.

Kadar vidim tempelj, mi pomaga, da sem močnejši, ko se odločam za to, kar je prav.

Narisal: Brayden B.