Posebna konferenca

»Aminah, moja je!« je vzkliknila Indira. Punčko je izpulila iz rok mlajše sestre.

»Dekleti, odhajam,« je zaklicala mama. »Prosim, ubogajta očka.«

Indira se je ozrla navzgor. »Kam greš?«

»Na tržnico. Nakupit hrano, da bom jutri skuhala nekaj posebnega.« Mami je pomahala v slovo.

Poseben obrok? Toda zakaj? Indira je šla poiskat očka. »Zakaj je jutrišnji dan poseben?« je vprašala.

Očka se je nasmehnil. »Jutri bomo gledali generalno konferenco! Posebna je zato, ker lahko slišimo govoriti preroka in druge cerkvene voditelje. Povedali nam bodo, kar nebeški Oče želi, da slišimo.«

Ko je mami prišla domov, je pospravila hrano. Očka je pometel tla.

»Indira, ali lahko pomagaš Aminah pripraviti oblačila za jutri?« je vprašala mami.

Indira se je namrščila. »Zakaj ji moram pomagati?«

»Prosim, stori, kar te prosim,« je rekla mami.

Indira je zavzdihnila. Vlekla je noge za sabo in šla pomagat Aminah.

Naslednje jutro se je Indira prebudila ob slastnem vonju. Skočila je iz postelje in stekla v kuhinjo. Mami je pripravila goveji rendang in satay, ki ju bodo kasneje pojedli za kosilo! Tako okusno bo.

Generalna konferenca se je kmalu začela. Indira je sedela z družino in si jo ogledala na televiziji. Prisluhnila je petju zbora. Slišala je ljudi govoriti o templjih, svetih spisih in Jezusu Kristusu.

Zadnji govornik je bil prerok, predsednik Russell M. Nelson. Govoril je o tem, kako Cerkev pomaga ljudem po svetu.

»Največjo radost torej izkusimo, ko pomagamo bratom in sestram,« je rekel.

Indira je razmišljala o tem. Ali jo je to, da je pomagala, osrečilo? Še naprej je poslušala. Predsednik Nelson je rekel, da nam življenje po drugi največji zapovedi lahko pomaga, da smo podobni Jezusu Kristusu.

Ko je bilo konference konec, so pojedli kosilo, ki ga je pripravila mami. Indira je še naprej razmišljala o prerokovem govoru.

»Katera je druga največja zapoved?« je vprašala.

»Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe,« je rekel oče.

Indira je pomislila na ljudi po vsem svetu, ki jim je Cerkev pomagala. »Kako lahko pomagam, če moji bližnji živijo daleč stran?«

»Tvoji bližnji so vsi okrog tebe,« je rekla mama. »Na primer tvoji družinski člani.«

Indira je povesila pogled. Včasih ni bila preveč prijazna do svoje družine.

Morda pa bi jo to, da bi jim pomagala, lahko osrečilo, kakor je rekel predsednik Nelson. To je eden od načinov, kako lahko sledi Jezusu. Hotela je poskusiti!

Preostanek tedna je Indira poskušala biti še bolj prijazna do svoje družine. Igrala se je z Amirah. Posojala ji je igrače. Brez pritoževanja je naredila, kar sta jo prosila mami in očka. Ko je Indira pomagala družini, so bili srečni. In to je osrečilo tudi njo.

Prerok je imel prav. To, da je pomagala drugim, ji je prineslo radost!

Ilustrirala: Judi Abbot