Majin sončni odlomek iz svetih spisov

Maja je sedela na hišnih stopnicah in se z brado naslonila na dlani. Sonce je skozi visoka drevesa metalo svetle tople žarke svetlobe. V zraku je dišalo po svežih borovih iglicah.

Mami je prišla ven in prisedla k Maji. »O čem razmišljaš?«

»V Osnovni naj bi predstavila svoj najljubši odlomek iz svetih spisov,« je rekla Maja. »Toda nimam najljubšega. In ne vem, katerega naj izberem.«

Mami je prikimala. »Izbrati najljubši odlomek iz svetih spisov je težko.« Pogledala je proti drevesom, nato pa vstala. »Nečesa sem se domislila.«

Mami je šla v hišo. Ko se je vrnila, je v rokah držala svete spise. »Začniva z zgodbo. Katera je tvoja najljubša zgodba iz svetih spisov?«

Maja je razmišljala o tem. »Všeč mi je, ko je Jezus obiskal Nefijce.«

Mami je prelistala po straneh v Mormonovi knjigi. »Ta zgodba se začne v Tretjem Nefiju.« Pokazala je na stran. »Izmenjaje beriva in izberiva odlomke, ki so nama všeč.«

Maja je prikimala in poslušala, ko je mami brala. Brala je o tem, ko je Jezus Kristus poklical svoje učence. Brala je o mirovnikih in molitvi.

Potem je prišla na vrsto Maja. Ko je končala z enim od verzov, se je ustavila. Zdelo se ji je, da je sonce zasijalo tako močno, da ji je napolnilo srce.

Pogledala je mami. »Ta mi je všeč.«

»Meni tudi. Kaj ti je všeč? je vprašala mami.

Maja je skomignila z rameni, ko se ji je čez obraz razlezel nasmeh. »Govori o Jezusu. In enostavno me osrečuje.«

Mami ji je vrnila nasmeh. »To je čudovit način, da veš, da si našla najljubši odlomek iz svetih spisov. Ali ga želiš predstaviti v Osnovni?«

Maja je navdušeno prikimala. »Ali mi boš pomagala, da se ga bom naučila na pamet?«

»Seveda!« je rekla mami.

Mami in Maja sta ponavljali besedo za besedo. Ko sta to počeli, so na drevesih žvrgoleli ptički, kot da bi se tudi oni učili.

Maja je ves teden vztrajno vadila svoj novi najljubši odlomek iz svetih spisov. V nedeljo zjutraj je bila malce živčna. Na dolgi vožnji do cerkve je ponavljala svoj odlomek iz svetih spisov.

V Majini Osnovni je bilo le nekaj otrok. Ko pa je Maja stopila v učilnico, se ji je zazdelo, kot da ima metuljčke v želodcu.

Ko je prišla na vrsto, je vstala in globoko vdihnila. »Glejte, jaz sem postava in luč,« je rekla. »Ozirajte se k meni in vztrajajte do konca in boste živeli, kajti temu, ki bo vztrajal do konca, bom dal večno življenje.«

Ko je končala, se je usedla in se nasmehnila. Uspelo ji je! Treme ni bilo več in vrnil se je topel, sončen občutek. Vedela je, da ji bo najljubši odlomek iz svetih spisov prinesel ta občutek, ko ga bo potrebovala.

Ilustrirala: Chloe Dominique