Seminare
Mose 7:1–21: “Sa Ta’ua e le Alii Lona Nuu o Siona”


“Mose 7:1–21: ‘Na Ta’ua e le Alii Lona Nuu o Siona,’” Tusi Lesona a le Faiaoga Seminare o le Feagaiga Tuai (2026)

“Mose 7:1–21: ‘Na Ta’ua e le Alii Lona Nuu o Siona,’” Tusi Lesona a le Faiaoga Seminare o le Feagaiga Tuai

Mose 7: Lesona 16

Mose 7:1–21

“Sa Ta’ua e le Alii Lona Nuu o Siona”

A painting by Del Parson showing Enoch surrounded by the people of his city on a large cloud being raised into the air.

Na valaauina e le Atua ia Enoka o se perofeta e talai atu le savali o le talalelei. O tagata na filifili e mulimuli ia Enoka sa faapotopoto faatasi, ma sa puipuia i latou e le Alii mai le amioleaga na siomia ai i latou. Na iu lava ina latou faatuina se aai fiafia ma le paia na ta’ua e le Alii o “Siona” (Mose 7:18). O lenei lesona e mafai ona fesoasoani i tagata aoga e atiina ae ai uiga faaKeriso na i ai ia Enoka ma lona nuu.

Sauniuniga a le tagata aoga: Valaaulia tagata aoga e mafaufau e uiga i o latou aso faatoa na muamua atu ma le aafiaga atonu na i ai i isi tagata ona o a latou faatinoga.

Gaoioiga e ono Mafai ona Fai e Aoao Ai

Malosiaga e ala i a’a fesootai

Mafaufau i se auala e amata ai le lesona e ala i le fesoasoani i tagata aoga ia iloa le malosi lea e mafai ona oo mai mai le lotogatasi ma isi. O se tasi nei o auala e mafai ona e faatinoina ai.

  • O le a le umi e te manatu e mafai ai ona tupu le ituaiga laau aupito maualuga?

O laau aupito sili ona maualuga i le lalolagi o laau e ta’ua o redwood. E mafai ona latou tuputupu ae i le silia ma le 300 futu (92 m) le maualuga.

CSM young woman awed by God's creations
  • Ina ia lagolagoina se laau umi faapena, o le a sou manatu e faape’ī aa o se laau redwood?

O le mea e ofo ai, o aa o laau redwood e na o le 3–6 futu (1–2 m) le loloto. Peitai, o nei a’a e sosolo mafala e silia ma le selau futu (e silia ma le 100 m) ma femilosa’i ai ma a’a o isi laau. O lenei fesootaiga [o a’a] ua mafai ai e redwoods ona tutu malosi mo le fiaselau tausaga e ui i le lotolotoi o matagi ma lologa (tagai i le Richard H. Winkel, “Web of Friendship,” New Era, Aug. 2003, 10–11).

Illustration of redwood tree roots below ground.
  • O le a sou manatu o le a se mea e mafai ona tatou aoao mai i redwoods e mafai ona tosina ai o tatou aiga, a’oga, ma uarota po o paranesi?

  • Aisea e te manatu ai e finagalo le Alii ia tatou maua le malosi faatasi ma isi o siomia ai i tatou faapea foi ia te Ia?

    Ina ia fesoasoani i tagata aoga e iloilo po o le a le lelei o o latou lagona faalefesootaiga i tagata o siomia i latou, valaaulia tagata aoga e tali fesili nei i a latou api talaaga mo suesuega:

  • E faapefea ona fesoasoani ma lagolagoina oe e isi, aemaise lava i au taumafaiga e faalatalata atili atu i le Faaola? (E mafai ona i ai lenei mea i lou aiga, uarota po o le paranesi, vaega o uo, nuu, ma isi mea faapena.)

  • E faapefea ona e taumafai e lagolago atu i isi ma fesoasoani ia latou lagona le latalata atili i le Faaola?

A o suesueina e tagata aoga lenei lesona, valaaulia i latou ia mataala i uunaiga a le Agaga Paia. E mafai e le Agaga Paia ona aoao i latou i le auala latou te ono faateleina ai le malosi latou te lagonaina faatasi ma le Atua ma tagata o siomia i latou.

Malosiaga i Siona

I se faaaliga vaaia, na valaauina ai e le Alii le perofeta o Enoka e talai atu le salamo ma le papatisoga i le tele o aai. O tagata na mulimuli ia Enoka sa faapotopoto faatasi.

Faitau le Mose 7:13, 16–17, ma vaavaai mo le eseesega i le va o tagata o e sa taumafai e mulimuli i le Alii ma tagata sa tau faasaga ia i latou.

  • O le a se mea na faagaeetia ai oe e uiga i faamanuiaga na tuuina mai e le Alii i tagata o e taumafai e mulimuli ia te Ia?

Ina ia malamalama atili i le mea na tulagaese ai le nuu o le Alii, faitau le Mose 7:18–21. (Atonu e fesoasoani le ta’u atu e faapea o le fetuuina o lona uiga o le taofia o faamanuiaga ona o le amioletonu. Tagai foi “Fetuu, O Fetuu“ i le Taiala i Tusitusiga Paia.)

aikona o le atamai i aoaoga faavae O leMose 7:18 o se fuaitau o le atamai i aoaoga faavae. Mafaufau e valaaulia tagata aoga e faailoga ia fuaitau o le atamai i aoaoga faavae i se auala e iloga ina ia mafai ona latou mauaina gofie.

Fesoasoani i tagata aoga ia malamalama i mea sa latou suesueina. Ina ia faia, e mafai ona e valaaulia i latou e tusi ata i a latou api talaaga se faatusa faigofie o mea sa latou aoaoina mai le fuaiupu 18. Ona mafai lea e tagata aoga ona faasoa mai mea na latou tusia ma pe aisea foi na latou tusia ai i paga, vaega toalaiti, po o le vasega.

  • O le a se mea ua e aoaoina e uiga i tagata o le Alii mai le fuaiupu 18?

  • O le a sou manatu i le uiga o le “tasi o le loto ma tasi le mafaufau”?

Fesoasoani i tagata o le vasega e faailoa mai se upumoni e talitutusa ma le o le nuu o le Alii e taumafai ina ia lotogatasi, ola amiotonu, ma tausia e matitiva o faatasi ma i latou. E mafai ona e ta’u atu e faapea o uiga foi nei o le Faaola. O le avea ai ma nuu o le Alii o lona uiga o le avea atili e faapei o Ia.

Avea ai ma tagata o le Alii

Ina ia fesoasoani i tagata aoga ia malamalama atili pe faapefea ona lotogatasi, ola amiotonu, ma tausia tagata e manaomia le fesoasoani, mafaufau e fai atu i tagata aoga e galulue i le pepa e tufa atu lenei i ni vaega toalaiti. E mafai ona latou taumafai e fesoasoani ma lagolago e le tasi le isi i le gaoioiga atoa. O loo i lalo ni auala se lua e mafai ona e faaaogaina ai le pepa e tufa atu:

  • Valaaulia tagata aoga e vaevae vaega o le pepa e tufa atu i le va o tagata o a latou vaega ma suesue e i latou lava a latou vaega. A maea la latou vaega, e mafai e tagata aoga ona faasoa mai mea na latou aoaoina.

  • Faapipii kopi o vaega o pepa e tufa atu i luga o puipui ma valaaulia vaega toalaiti e feoa’i faataamilo i le potu e faamaea faatasi vaega taitasi.

Valaaulia ni nai tagata aoga e faasoa mai mea ua latou aoaoina ma pe aisea e taua ai ia i latou. E mafai foi ona e fesili atu pe na faapefea e le galulue ai i vaega ona faateleina le malamalama o tagata aoga.

  • Na faapefea ona faataitaia e le Faaola uiga o Siona i Lona soifuaga?

Ina ia faapupula se faataitaiga o uiga faaKeriso o Siona, e mafai ona e faasoa atu le vitio “Alofa: O se Fa’aa’oa’oga o e Fa’atuatua” (4:50), o loo maua i le Gospel Library. Mafaufau e valaaulia tagata aoga e vaavaai pe na faapefea ona faataitaia e nei tamaitai talavou ia Siona.

4:50

Fai se fuafuaga

Valaaulia tagata aoga e mafaufau e uiga i uunaiga atonu na latou maua i le taimi o le lesona ma tusifaamaumau tali i fesili nei i a latou api talaaga mo suesuega:

  • O le a se uiga se tasi faaKeriso o Siona e te lagona e mafai ona e faaleleia i lou olaga? (E mafai ona faia lenei mea i le fale, i le lotu, po o ma isi.)

  • O le a se mea o le a amata ona e faia i lenei vaiaso e faamalosia ai lena uiga faaKeriso? (E mafai ona avea lenei mea ma se vaega o au sini mo le polokalama a Tamaiti ma le Autalavou.)

Tauloto

Atonu e te manao e fesoasoani i tagata aoga e tauloto le mau faasino o le atamai i aoaoga faavae ma le fuaitau autu o le mau i le taimi o lenei lesona ma toeiloilo i latou i lesona i le lumanai. O le fuaitau autu o le mau, “Mose 7:18” o se “Sa taʼua e le Alii lona nuu o Siona, ona sa tasi o latou loto ma tasi le mafaufau.” O manatu mo gaoioiga o le taulotoina o loo i ai i le vaega faaopoopo i lalo o le “Gaoioiga o le Iloiloga o le Atamai i Aoaoga Faavae.