19. poglavje
Govor na gori
Nekega dne je Jezus na pobočju gore ob Galilejskem jezeru učence učil evangelij.
Mt 5:1
Govoril jim je, kako naj živijo, da bodo srečni in da bodo ponovno živeli z nebeškim Očetom. To, kar je učil njih, lahko osreči tudi nas.
Mt 5–7
Jezus je rekel, naj bomo blagi, potrpežljivi in pripravljeni ubogati nebeškega Očeta.
Mt 5:5
Po svojih najboljših močeh bi si morali prizadevati za pravičnost.
Mt 5:6
Odpustiti bi morali ljudem, ki nas prizadenejo oziroma se zaradi njih počutimo slabo. Če bomo mi odpustili njim, bo nebeški Oče odpustil nam.
Mt 5:7
Biti bi morali mirovniki, imeti radi druge in vsem pomagati, da se bodo imeli med seboj radi.
Mt 5:9
Naj nas ne bo strah ljudem spregovoriti o evangeliju oziroma jim pokazati, da imamo radi nebeškega Očeta. Ko nas bodo drugi ljudje videli delati dobro, bodo tudi sami verjeli v Boga.
Mt 5:14–16
Vedno izpolnjujmo svoje obljube.
Mt 5:33–37
In prav kakor bi mi želeli, da bi bili drugi prijazni z nami, bodimo mi prijazni z drugimi.
Mt 7:12
Jezus je rekel, da bomo srečni, če bomo to delali, da nas bo nebeški Oče blagoslovil in ponovno bomo živeli z njim.
Mt 5:2–12