»Imejte v mislih: Branje Stare zaveze«, Pridi in hodi za menoj – doma in v cerkvi: Stara zaveza 2026 (2026)
»Branje Stare zaveze«, Pridi in hodi za menoj: 2026
Imejte v mislih
Branje Stare zaveze
Ko je Nefi svoje brate želel navdihniti, da bi zaupali Gospodu, je pripovedoval zgodbe o Mojzesu in Izaijevih naukih. Ko je apostol Pavel zgodnje kristjane želel spodbuditi, naj verujejo v Božje obljube, jih je spomnil na vero Noeta, Abrahama, Sare, Rahabe in drugih. In ko je Jezus Kristus voditeljem Judov rekel, naj preiskujejo svete spise, in jim pojasnil, da »pričujejo o meni« (Janez 5:39), je govoril o svetih spisih, ki jih imenujemo Stara zaveza.
Drugače rečeno, ko berete Staro zavezo, berete besede, ki so Božje ljudstvo navdihovale, tolažile in spodbujale dobesedno tisoče let.
Toda ali vam nekaj, kar je bilo napisano tako dolgo nazaj, res lahko pomaga najti rešitve za današnje težave? Da, lahko! Zlasti če se spomnite, za koga v resnici gre v Stari zavezi.
Zaveza Jezusa Kristusa
S kakršnimikoli izzivi se nemara vi in vaša družina soočate, je odgovor vedno Jezus Kristus. Da bi torej v Stari zavezi našli odgovore, iščite njega. Ne bo vedno lahko. Morda boste morali potrpežljivo premišljevati in iskati duhovno vodstvo. Včasih se sklicevanje nanj zdi zelo neposredno, denimo v Izaijevi izjavi: »Dete nam je rojeno, sin nam je dan. /…/ Imenuje se: /…/ Knez miru.« (Izaija 9:5) Na drugih mestih je Odrešenik predstavljen bolj prikrito, preko simbolov in podobnosti – na primer preko opisov žrtvovanja živali ali poročila o tem, kako je Jožef odpustil svojim bratom in jih rešil pred lakoto.
Scott Sumner: Luč sveta
Če med preučevanjem Stare zaveze iščete večjo vero v Odrešenika, jo boste našli. Morda je letos to lahko vaš cilj. Molite, da vas bo Duh vodil, da boste našli in se osredotočili na odlomke, zgodbe in prerokbe, ki vas bodo zbližali z Jezusom Kristusom.
Bog jih je ohranil
Ne pričakujte, da Stara zaveza predstavlja temeljito in natančno zgodovino človeštva. To ni tisto, kar so poskusili ustvariti prvotni avtorji in kompilatorji. Njihova največja skrb je bila, da bi učili nekaj o Bogu – o njegovem načrtu za njegove otroke, o tem, kaj pomeni biti njegovo ljudstvo zaveze in kako prejeti odkupitev, kadar nam spodleti. Včasih so to delali s podajanjem zgodovinskih dogodkov, kakor so jih razumeli, vključno z zgodbami iz življenj velikih prerokov. Primer tega je Prva Mojzesova knjiga, kakor tudi Jozuetova knjiga, knjiga Sodnikov ter Prva in Druga knjiga kraljev. A cilj drugih starozaveznih zapisovalcev zdaleč ni bil, da bi podajali zgodovino. Namesto tega so učili z umetniškimi deli, kot sta poezija in literatura. V to kategorijo spadajo Psalmi in Pregovori. In potem so še dragocena dela prerokov, kot sta Izaija in Malahija, ki so Božjo besedo govorili starodavnemu Izraelu – in nam preko čudeža Svetega pisma govorijo še danes.
Ali so vsi ti preroki, pesniki in kompilatorji vedeli, da bodo tisoče let kasneje njihove besede brali ljudje po vsem svetu? Ne vemo. Vendar se čudimo temu, da se je zgodilo prav to. Narodi so vstali in padli, mesta so bila zavojevana, kralji so živeli in umrli, Sveto pismo pa jih je vse preživelo, iz roda v rod, od pisca do pisca, od prevoda do prevoda. Seveda se je marsikaj izgubilo ali so spremenili, vendar se je veliko tega nekako čudežno ohranilo.
Judith A. Mehr: detajl slike Starozavezni prerok
To je le nekaj, kar imejte v mislih, ko boste letos brali Staro zavezo. Bog je te starodavne zapise ohranil zato, ker vas pozna in ve, kaj prestajate. V teh besedah je pripravil duhovno sporočilo za vas, kar vas bo zbližalo z njim in vam okrepilo vero v njegov načrt in njegovega ljubega Sina. Morda vas bo vodil do odlomka ali spoznanja, ki bo blagoslovil nekoga, ki ga poznate – do sporočila, ki ga lahko predate prijatelju, družinskemu članu ali drugemu svetemu. Možnosti je zelo veliko. Ali ni fantastično razmišljati o tem?
Nefi je rekel: »Duša se mi radosti nad svetimi spisi.« (2 Nefi 4:15) Morda se boste počutili enako, ko boste brali veliko istih besed, ki jih je prebral Nefi – kar danes imenujemo Stara zaveza.
Knjige v Stari zavezi
V večini krščanskih starozaveznih različic so knjige razvrščene drugače, kakor so si sledile, ko so jih prvič zbrali v eno zbirko. Medtem ko so v hebrejskem Svetem pismu knjige razvrščene v tri kategorije – postava, preroki, pisma – večina krščanskih Svetih pisem knjige razvršča v štiri kategorije: postava (Prva Mojzesova knjiga–Peta Mojzesova knjiga), zgodovina (Jozue–Estera), pesniške knjige (Job–Salomonova pesem) in preroki (Izaija–Malahija).
Zakaj so te kategorije pomembne? Ker veste, kakšno vrsto knjige preučujete, vam je to lahko v pomoč pri razumevanju, kako jo preučevati.
Naslednje imejte v mislih, ko boste začeli z branjem »postave« oziroma prvih pet knjig Stare zaveze. Te knjige, ki se jih tradicionalno pripisuje Mojzesu, so s časoma verjetno šle iz rok v roke številnih zapisovalcev in kompilatorjev. In vemo, da je bilo skozi stoletja »veliko delov, ki so preprosti in nadvse dragoceni«, iz Svetega pisma odvzetih (gl. 1 Nefi 13:23–26). Vseeno so navdihnjena Božja beseda, čeprav so – kakor vsako Božje delo, ki se je predajalo po smrtnikih – podvržene človeškim nepopolnostim (gl. Mojzes 1:41, Členi vere 1:8). Moronijeve besede, ki se nanašajo na sveti zapis Mormonove knjige, ki ga je pomagal zbrati, so nam tukaj v pomoč: »Če so napake, so to človeške zmote; zatorej ne obsojajte Božjih stvari.« (Uvodna stran Mormonove knjige) Drugače rečeno, ni nujno, da je knjiga svetih spisov brez človeških napak, zato da je Božja beseda.