Moja hozana

Eno mojih najljubših poglavij v Novi zavezi govori o slavnostnem prihodu Jezusa Kristusa v Jeruzalem. Ljudje so vzklikali: »Hozána Davidovemu sinu! Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu! Hozana na višavah!« (Matej 21:9) Kadar to berem, pomislim: Kaj je moja hozana?

Že vse življenje jecljam. Včasih sem čutila silno razočaranje in malodušje, ker se nisem mogla izraziti tako, kot sem hotela. Želela sem si, da bi bodisi govorila popolno, bodisi da sploh ne bi več govorila. Vedno me skrbi, ko govorim pred drugimi ali celo ko molim na glas. Velikokrat sem tiho prosila za potrpežljivost, mir in pomoč. To je ena mojih osebnih hozan – moj klic, naj me reši.

Tako kot Kristus ni prezrl prošenj ljudi v Jeruzalemu, tudi mojih ni nikoli prezrl. Ni mi odvzel jecljanja, vendar me je okrepil tako, kakor nisem pričakovala. Pomagal mi je, da sem v trenutkih tesnobe občutila mir in spoznala, da je moj glas – čeprav nepopoln – zanj dovolj dober.

Vsak od nas ima v življenju nekaj, kar nas spravi na kolena. Včasih morda čutimo, da naši klici k njemu ostajajo brez odgovora. A on sliši vsako hozano. In na svoj popoln način in ob svojem času nam bo prišel na pomoč.

Kristus je v Getsemaniju trpel za naše grehe in občutil naše bolečine in težave. Še naprej vodi in tolaži vse, ki se obračajo nanj in na nebeškega Očeta. Isti Kristus, ki je za nas trpel v Getsemaniju in na križu, je prav tako vstal iz groba in premagal smrt, zato da bi lahko imeli upanje. Njegovo vstajenje je najboljši odgovor na vsako hozano.