Velikonočno praznovanje: preprosta dejstva

Sveti teden obeležuje zadnji teden delovanja Jezusa Kristusa na zemlji. Cvetna nedelja je prvi dan svetega tedna. Obeležuje dan, ko je Jezus Kristus v izpolnitev prerokbe slavnostno prišel v Jeruzalem tako, da je jezdil na osličku. Ljudje so pred njim na pot polagali palmove veje, razgrinjali svoja oblačila in vzklikali: »Hozana!« (Gl. Matej 21:6–11.) To se je zgodilo natanko teden pred vstajenjem Jezusa Kristusa, ki ga praznujemo na veliko noč, zadnji dan svetega tedna. Ta teden vključuje tudi veliki petek (spomin na Kristusovo križanje in pokop).

Najzgodnejši zapis o kakršnemkoli velikonočnem praznovanju izvira iz sredine drugega stoletja (nekje med letoma 160 in 170). Vendar so kristjani verjetno že v veliko zgodnejših časih nekako obeleževali križanje in vstajenje Jezusa Kristusa. Ker tisti, ki sledijo Jezusu Kristusu, verjamejo, da je njegovo odkupno delo, ki doseže vrhunec z vstajenjem, najpomembnejši dogodek v zgodovini vsega človeštva, je razumljivo, da so te dogodke praznovali že od prvih dni krščanstva. Kristusovo odkupno daritev in vstajenje danes lahko praznujemo vsako nedeljo, ko vzamemo zakrament.

To je malce zapleteno, toda osnovni izračun za velikonočno nedeljo je: To je prva nedelja po »pashalni polni luni«, torej po prvi polni luni po spomladanskem enakonočju na severni polobli (21. marec). (V resnici je malce bolj zapleteno, ampak to je bistvo.)

Razlog za to formulo izvira iz dveh dejstev: Prvič, Odrešenikovo križanje se je zgodilo med pasho, in drugič, njegovo vstajenje se je zgodilo prvi dan v tednu (v nedeljo).

Prvi kristjani so razpravljali o tem, ali je veliko noč pomembneje praznovati na dan pashe ali na nedeljo. Pasha je judovski praznik, ki temelji na hebrejskem koledarju, ki je lunarni koledar in se ne ujema s sončnim koledarjem, ki ga uporablja večina ljudi. Po hebrejskem koledarju pasho praznujejo 14. dan sedmega meseca. Poleg tega vsaki dve ali tri leta doda še en mesec, da ostane usklajen z letnimi časi. Če bi veliko noč vezali na pasho, bi se datum zelo spreminjal in le redko padel na nedeljo.

Da bi to vprašanje razrešili, se je krščanski zbor leta 325 n. št. odločil, da bo datum praznovanja velike noči poenotil.

Skratka na kratko: Po izračunih, ki jih uporablja večina kristjanov, je velikonočna nedelja lahko že 22. marca ali šele 25. aprila.

Velikonočni zajčki (ali druge živali), ki prinašajo jajca, so se v Evropi pojavili že v 17. stoletju. A to ni postalo običajno vse do 19. stoletja. Verjamejo, da so si jih ljudje sposodili pri nekrščanskih simbolih pomladi, obnove in življenja, nato pa so jih povezali z veliko nočjo in vstajenjem Jezusa Kristusa.

Prvo predsedstvo nas je prosilo, naj veliko noč praznujemo bolj slovesno. »Ne glede na to, kaj verjamejo ali delajo drugi, bi morali vstajenje našega živega Odrešenika praznovati tako, da preučujemo njegove nauke in pomagamo vpeljevati velikonočne običaje v družbi kot celoti, zlasti v svojih družinah. Dajemo vam izziv, da to delate (Dallin H. Oaks, video »He Is Risen!: A Special Easter Season Message from the First Presidency«, Evangelijska knjižnica).