Velika noč, osredotočena na Odrešenika

Za veliko noč sem kupil tudi veliko škatlo figuric Jezusa Kristusa. Sprva sem jih nameraval skriti po vsej šoli. Ko pa so ljudje v šoli škatlo videli, so me prosili za figurice. Tudi učitelji so me začeli prositi zanje. Celo otroci, za katere nisem nikoli mislil, da si bodo želeli Jezusovo figurico, so me prosili za eno. In tako sem jih dal vsem, ki sem jih videl.

Odrešenik se ni bal govoriti z nikomer, niti z najbolj izobčenimi v svoji družbi. Bil je prijatelj z njimi. Z njimi je preživljal čas. Z njimi je jedel. Ko sem razdeljeval figurice, sem se naučil, kako biti bolj odprt – kakor je bil Odrešenik. Naučil sem se tudi, da je ne glede na to, kdo si, ne glede na to, kaj misliš, da si storil, v tvojem življenju vedno prostor za Jezusa Kristusa.

Vse življenje sem se spraševal, kako naj pridem do Odrešenikove odkupne daritve? A to veliko noč sem spoznal, da kadar svoje življenje spremenim zato, da bi postal bolj podoben Odrešeniku, v mojem življenju deluje njegova odkupna milost. In če bom vsak dan poskusil spremeniti majhne stvari, bom postajal boljši.

Nekaj let svojega življenja sem se boril s pornografijo. Po lekciji na seminarju sem dobil navdih, naj govorim s škofom. Ko sem se končno zaupal njemu in staršem, je bilo veliko lažje bojevati ta boj – ker je res težko, če vse to prestajaš sam.

Vsak dan sem začel moliti in brati svete spise in biti v šoli prijaznejši. Zato sem se lažje bolj osredotočal na Odrešenika kot na svoje grehe. Bolj sem se obračal k njemu kot k temu, kar sem bil v preteklosti.

Z odkupno daritvijo Jezusa Kristusa sem premagal svojo zasvojenost s pornografijo. Postal sem bolj tak, kakršnega me potrebuje Bog. Zdaj lahko blagoslovim zakrament, ker me Odrešenik spreminja in očiščuje. Hvaležen sem, da sem vreden, da z duhovništvom blagoslavljam življenje ljudi okrog sebe.

Letos sem na seminarju imel res kul izkušnjo, ko smo govorili o Odrešenikovem žrtvovanju. Pomislil sem, da bi on sam svoje trpljenje vsak trenutek lahko ustavil. Potem pa sem si ga predstavljal, kako razmišlja: »Ne, naprej moram. To moram narediti za Bena. On to potrebuje.« Ta misel je mojo osebno vez z Odrešenikom res povezala z veliko nočjo.

Naslednjo veliko noč bom verjetno iz kock naredil še eno Jezusovo sliko. Vsekakor želim razdeliti več figuric. V vsakem primeru bom razmišljal o Kristusovem trpljenju in njegovi odkupni daritvi zame. Zaradi njega se lahko pokesam svojih grehov in se nekega dne vrnem nazaj njemu in nebeškemu Očetu.

Vem, da je Odrešenik živel in umrl prav za vsakega od nas in da ve, kdo smo in kaj potrebujemo. Če se zares trudimo, lahko pridemo do njegove moči, ki nam prinaša tolažbo in omogoča spremembe, in lahko postanemo boljši ljudje.