Z vsem srcem opravite svoj del

Preprosto povedano, pot učenca zahteva samodisciplino. /…/

Naša vera, ki je naša zvestoba Odrešeniku, postaja močnejša, ko je na preizkušnji zaradi nasprotovanja, s katerim se soočamo na zemlji. Vzdrži zato, ker jo negujemo, jo nenehno aktivno uporabljamo in nikoli ne obupamo.

Po drugi strani pa, če nam ne uspeva uporabljati vere in njene prepričevalne moči, tako da delujemo po njej, postanemo manj prepričani o stvareh, ki smo jih nekoč imeli za svete – manj samozavestni glede tega, kar smo nekoč vedeli, da je res. /…/

Ogenj včerajšnjega pričevanja nas lahko greje le nekaj časa. /…/

Naši darovi se povečajo in pomnožijo šele, ko jih uporabljamo. /…/

Morda je res, da naši duhovni darovi niso vedno vpadljivi, a to ne pomeni, da so manj pomembni. /…/

Zato naj vsak od nas opravi svoj majhen del. /…/

Pomnite, Jezus Kristus je tisti, ki je že opravil nadčloveški del, ko je premagal smrt in greh.

Naš del je, da sledimo Kristusu. /…/

Kjer je vera šibka, začnite z upanjem v Kristusa Jezusa in njegovo moč, da očisti in prečisti. /…/

Vemo, da nas zgolj naša prizadevanja ne morejo napraviti celestialne. Lahko pa nas napravijo zveste in predane Jezusu Kristusu in on nas lahko napravi celestialne. /…/

Hvaležni smo za korake, ki smo jih naredili včeraj, vendar se pri tem ne ustavimo. Vemo, da nas čaka še dolga pot, vendar ne dovolimo, da bi nam to vzelo pogum.

To je bistvo tega, kdo smo – kot Kristusovi privrženci.