Razširjanje radosti v Keniji

Eric D. Snider

cerkvene revije

Ko je Robert našel evangelij, je zanj moral povedati vsem, ki jih je poznal. Ne, res – vsem.

Odkar se je osemnajstletni Robert L. iz Kenije avgusta 2024 krstil, je v cerkev pripeljal več kot petdeset prijateljev – in krstil petindvajset od njih!

Kakorkoli, to so bile številke, ko smo se pred nekaj meseci pogovarjali z njim. Verjetno so se od takrat povečale.

Robert, član bukurske veje v kenijskem okrožju Kisumu, je Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni spoznal na začetku leta 2024, ko je srečal Američana, ki je v Keniji opravljal človekoljubno delo.

»V resnici nisem pričakoval, da se mi bo življenje izboljšalo,« pravi Robert. »Starši niso imeli denarja; niso me mogli poslati v šolo.« (V Keniji je celo javno šolo treba plačati.)

»A vedel sem, da mi bo nebeški Oče pomagal. Začel sem moliti in brati Novo zavezo. Potem sem spoznal svojega sponzorja.«

Njegov »sponzor« je bil član Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni, ki je Robertovo življenje blagoslovil na dva načina: pomagal mu je do šolanja in, kar je še pomembneje, mu je predstavil evangelij (kakor tudi neki drugi mladenič, ki se je nedavno pridružil Cerkvi). Robert se je krstil približno šest mesecev kasneje.

fantje — Robert L. iz Kenije je v cerkev povabil na ducate ljudi – sosede, sošolce, otroke, s katerimi igra šport – vse.

Plačilo naprej

Seveda je Robert za svoje nove blagoslove hotel povedati drugim. Nikomur ni mogel sponzorirati izobrazbe. Vsekakor pa jih je lahko učil evangelij!

V cerkev je začel vabiti ljudi – sosede, sošolce, otroke, s katerimi je igral šport – vse, ki jih je poznal. »Neko nedeljo sem prišel s petimi, potem naslednjo nedeljo z desetimi,« pravi. »Nato sem k njim poslal misijonarje, da bi razumeli in vedeli, da je ta Cerkev prava in da lahko izkusijo to, kar doživljam jaz.«

Ni trajalo dolgo, ko se je nekaj Robertovih prijateljev odločilo za krst in ga prosilo, naj uredbo izvede.

Cerkev v Afriki hitro raste, deloma zaradi učencev, kot je Robert. En teden je krstil deset ljudi, naslednji teden enajst, naslednji teden pa »samo« štiri.

Lanskega decembra je bilo več kot ducat novokrščenih prijateljev z njim na konferenci za mlade FSY v Keniji, vključno z enim od prijateljev, ki je že krstil enega od svojih prijateljev.

Vidite, kako se zagon krepi? Hrani se sam od sebe!

Čutenje Duha

Sedemnajstletni Fredrick A. pravi, da je, ko ga je prijatelj Robert povabil v cerkev, tako močno občutil Duha, da tega ni mogel zanikati.

»Ko sem prišel v cerkev, je bil nadme poslan Božji Duh,« pravi Fredrick. »Ko sem dobil Mormonovo knjigo, sem jo začel brati. Če ne razumem, vedno vprašam predsednika veje in molim.«

Osemnajstletni Gift M. je še en prijatelj, ki ga je Robert krstil. »Vesel sem, da sem v skupnosti prave Cerkve – edine prave Cerkve v vesolju,« pravi Gift z nasmehom.

Pred njimi je še veliko dela

Robert načrtuje, da bo služil redni misijon takoj, ko bo končal šolo (tako kot Gift in Fredrick). Zakaj hoče to narediti, ko pa očitno že ve, kako se oznanja evangelij?

»Oditi moram na misijon, da doživim še kaj več in se naučim še kaj več,« pravi Robert. »To mi bo okrepilo vero in spremenilo moj odnos. To je tisto, kar Bog želi od mene.«