Stres, Duh in sveti spisi

Ilustrirala: Katelyn Budge

V življenju sem se veliko selila. Pred nekaj leti smo se za kratek čas preselili v Dubaj. Ko sem razpakirala kovček, so na dnu ostali sveti spisi. Pomislila sem, da jih moram brati. To sem storila, kar je malce nenavadno, ker navdiha ne upoštevam vedno. Toda začela sem od samega začetka in mislim, da sem prebrala pet ali šest poglavij.

Kasneje so me prosili, naj imam v cerkvi govor. Dobila sem vtis, naj govorim o pomembnosti preučevanja svetih spisov. Napisala sem govor in pomislila: »O, svete spise bi res morala več brati.« Nekako je to postalo tudi tekmovanje med mano in mojim očetom. Bil je pri Almu in hotela sem ga dohiteti. Svete spise sem začela brati vsak dan – včasih deset ali petnajst poglavij!

Začela sem opažati veliko več duhovnih izkušenj. Ko toliko bereš, postaneš bolj dojemljiv za osebno razodetje. Zares sem si jemala čas za Gospoda.

Začela sem pisati duhovni dnevnik. Enkrat sem zapisala: »V Tretjem Nefiju sem brala, kako je Jezus Kristus prišel k ljudem in o vseh čudovitih stvareh, ki jih je naredil. Danes sem čutila, da sem tako blizu nebeškemu Očetu in Jezusu Kristusu.«

Res sem bila presenečena, koliko izkušenj sem imela, zlasti ko sem jih pričakovala. Rekla sem si: »O, Bog mi res veliko govori.«

Preučevanje svetih spisov mi je zares pomagalo, zlasti ob vsem duševnem stresu zaradi številnih selitev. Sveti spisi so Kristusove besede. Po njih nam govori. Po njegovih besedah se mu lahko bolj približam.