Pogovor z Gabby o služenju v cerkvi

Rada pripravljam sladice in slane jedi ter igram marimbo. Pojem in plešem, učim se igrati flavto, ksilofon in klavir.

Škof me je prosil, naj pomagam voditi glasbo na zakramentnem sestanku. Tega nisem pričakovala in mislila sem, da bodo izbrali nekoga starejšega. A počutila sem se tudi ljubljeno in srečno, zato ker imam rada glasbo.

Včasih me je še vedno strah, da bom nekaj zapela narobe in da bodo ljudje to slišali. Vendar mi Sveti Duh pomaga, da se pred vsemi počutim lagodno. Zdaj, ko sem se navadila, je pravzaprav precej zabavno!

Sprva me je bilo strah. Ko smo vadili, sem včasih pozabila nekatere besede. Zato sem doma z mamo vadila petje in to je zelo pomagalo. Ko smo vadili v Osnovni, sem pela glasneje, da bi pomagala tistim, ki ne znajo brati ali ne poznajo besedila.

Ko je napočil dan predstavitve, sem bila navdušena. Vse je šlo lepo. Občutila sem mir in pomirjenost in besed sem se zlahka spomnila.

Naučila sem se, da včasih stvari ne gredo brezhibno, vendar je v redu in iz tega se lahko učiš. Vodenje glasbe v Osnovni me je pripravilo tudi na novo zadolžitev!

Včasih je morda težko služiti pred veliko ljudmi, toda za nas otroke je značilno, da lahko vodimo ne glede na starost ali kako majhni ali veliki smo. Rekla bi jim, da čeprav nas včasih strah lahko potre, nam Sveti Duh lahko pomaga, da občutimo mir. Pomagal nam bo, da se bomo spet pobrali.