Harveyjeva krstna srajca

Harvey je sedel v zadnjem delu taksija z ibu (mami) in bapakom (očijem). Bili so na poti v cerkev na Harveyjev krst.

»Bapak, kako si se počutil, ko si se krstil?« je vprašal Harvey. Bapak se je krstil pred nekaj meseci. Zdaj, ko je Harvey star osem let, se bo krstil tudi on!

Bapak je za trenutek premišljeval. »Voda je bila tako mrzla!« je rekel v smehu. »A čutil sem tudi veliko ljubezni. Čeprav večina v naši družini niso člani naše cerkve, sem čutil njihovo ljubezen in Božjo ljubezen.«

Ko so prišli do cerkvene zgradbe, jim je nekaj drugih ljudi iz cerkve pomagalo, da so bazen napolnili z vodo in se pripravili.

»Harvey, čas je, da se preoblečeš v krstna oblačila,« je rekla ibu. Harvey je prikimal in poiskal torbo s svojimi oblačili. Toda v torbi so bile samo njegove bele hlače. Bele srajce ni našel! Pregledal je druge torbe in se ozrl po cerkvi.

»Ibu, moje srajce ni tukaj,« je dejal Harvey.

Ibu je namrščila čelo. Pregledala je tudi nekaj vrečk. »Gotovo smo jo pustili v taksiju.«

»V omari imamo nekaj dodatnih krstnih oblačil,« je rekla sestra Putri. »Iskat jih grem.«

A edina krstna oblačila v omari so bila Harveyju prevelika. Ibu je bila videti zaskrbljena. Krst se bo kmalu začel. Veliko ljudi je že prispelo, Harvey pa ni imel svoje srajce.

»Morda lahko izrečemo molitev, naj taksist srajco pripelje nazaj,« je rekel Harvey. »Če pa je ne prinese, lahko oblečem srajco, ki je prevelika. Ni mi mar, kaj oblečem. Zares bi se rad krstil.«

Ibu in bapak sta prikimala. Skupaj so šli v kuhinjo, kjer je bilo tiho. Nato so prekrižali roke in sklonili glave.

Harvey je izrekel molitev. »Dragi nebeški Oče, hvala ti, da se danes lahko krstim. Prosim, pomagaj taksistu, da mi bo srajco pripeljal nazaj. Če pa je ne bo, je tudi to v redu.«

Harvey se je po molitvi šel preobleč v preveliko srajco. Segala je vse do kolen.

»Harvey!« S hodnika ga je poklicala sestra Putri. »Taksist je prišel.«

Harvey in ibu sta taksista našla pri glavnih vhodnih vratih. V rokah je držal Harveyjevo srajco!

»Ozrl sem se nazaj in jo zagledal na sedežu,« je rekel. »Pomislil sem, da je verjetno tvoja.«

»Najlepša hvala,« je rekla ibu.

Harvey je vzel srajco od moškega. »Hvala vam.«

Moški se je nasmehnil in pomahal v slovo.

Kmalu je napočil čas za začetek krsta. Harvey se je preoblekel v svojo srajco. Popolnoma mu je bila prav! In bila je bela in čista.

Ko je Harvey stopil v bazen, je bila voda ledeno mrzla! Bapak je izrekel molitev in krstil Harveyja. Ko je prišel iz vode, se je počutil sveže in mirno.

Bapak je Harveyja peljal iz bazena in mu okrog ramen ogrnil mehko brisačo. Harvey je pomislil na vse ljudi, ki so mu pomagali in ga podpirali. Ibu, bapak, taksist in njegova družina. In na nebeškega Očeta in Jezusa Kristusa.

Harvey je bapaka objel. »Prav imaš. Voda je bila mrzla!« Oba sta se zasmejala. Potem se je Harvey zazrl bapaku v oči. »Ampak imel si prav tudi glede nečesa drugega. Čutim veliko ljubezni.«

Odpri PDF

Ilustrirala: Bethany Stancliffe