Posvetitev kirtlandskega templja

Po skoraj treh letih trdega dela je bil kirtlandski tempelj naposled dokončan. Prerok Joseph je povabil svete na poseben sestanek, da bi tempelj posvetili. Izrekel je posebno molitev in tempelj izročil Gospodu. Postal je Gospodova sveta hiša.

Sveti, 1:235

Zgodaj zjutraj na dan sestanka se je v templju zbralo na stotine svetih. Ko so bili vsi sedeži zasedeni, so ljudje stali pred vrati in zunaj ter gledali skozi okna. Vsi so bili navdušeni, da bodo videli posvetitev templja.

Sveti, 1:235–236

Joseph je prebral molitev, s katero je posvetil tempelj. Gospodu je povedal, da so sveti Gospoda ubogali. Gospoda je prosil, naj tempelj sprejme za svojo hišo.

Nauk in zaveze 109:1–5

Joseph je molil, da bi vsak, ki bo prišel v tempelj, občutil Gospodovo moč in vedel, da je to njegova hiša.

Nauk in zaveze 109:13

Joseph je tudi molil, da bi se sveti, ko bodo grešili, lahko takoj pokesali. Prosil je Gospoda, naj jim da moč, da bodo njegov evangelij oznanjali vsemu svetu. Po molitvi je zbor zapel novo pesem z naslovom »Božji Duh«. Ljudje so bili nadvse radostni. Stali so in slavili Gospoda.

Nauk in zaveze 109:21–32; Hvalnice in otroške pesmi, str. 28; Sveti, 1:237

Veliko ljudi je tisti dan v templju videlo angele. Zagledali so močno svetlobo, ki se je iz nebes spuščala na tempelj. Nekateri so rekli, da je bila videti kot oblak; drugi so rekli, da je bila videti kot ogenj. Vsi so čutili, da je tempelj svet kraj. Zdaj je bila to resnično Gospodova hiša.

Sveti, 1:237