Zgodbe iz svetih spisov
Priče vidijo plošče z Mormonovo knjigo


»Priče vidijo plošče z Mormonovo knjigo«, Zgodbe iz Nauka in zavez (2024)

»Priče vidijo plošče z Mormonovo knjigo«, Zgodbe iz Nauka in zavez

Marec–september 1829

Priče vidijo plošče z Mormonovo knjigo

Pričevati svetu

Nekateri meščani so bili razburjeni zaradi Josepha Smitha.

Joseph, Emma in Oliver so doma pri Smithovih v Pensilvaniji še naprej prevajali zlate plošče. Toda ljudje v njihovem mestu so jih hoteli ustaviti. Oliver je imel prijatelja po imenu David Whitmer, ki je živel v New Yorku. Oliver je vprašal Davida, ali bi se lahko preselili k Whitmerjevi družini, da bi dokončali prevod.

Sveti, 1:68

David Whitmer v svoj dom toplo sprejme Josepha, Emmo in Oliverja.

David in njegova družina so privolili. Josepha, Emmo in Oliverja so toplo sprejeli v svoj dom. Zdaj so lahko v miru prevajali. Pri Witmerjevih doma je živelo veliko ljudi. To je pomenilo veliko dela, zlasti za Davidovo mamo Mary.

Sveti, 1:68–70

Angel Moroni se prikaže Mary Whitmer.

Ko je Mary nekega dne delala, se ji je prikazal angel Moroni. Rekel je, da ve, da jo vse dodatno delo utrudi. Hotel ji je okrepiti vero. Odprl je vrečo in izvlekel zlate plošče. Obračal je strani in Mary pokazal zapise. Mary je obljubil, da bo blagoslovljena.

Sveti, 1:70–71

David Whitmer, Martin Harris in Oliver Cowdery Josepha sprašujejo, ali so lahko priče.

Nekateri ljudje niso verjeli, da plošče obstajajo. Joseph je ubogal Gospodovo zapoved, naj plošč ne pokaže nikomur. Gospod je rekel, da bo še trem pričam dovolil, da bodo videle plošče. David Whitmer, Martin Harris in Oliver Cowdery so vprašali, ali bodo lahko priče. Gospod je rekel, da bodo lahko.

Nauk in zaveze 5:11–12, 17; Sveti, 1:73

Joseph, Martin, Oliver in David molijo, da bi prejeli pričevanje o zlatih ploščah.

Joseph, Martin, Oliver in David so šli v gozd. Pokleknili so in drug za drugim vprašali Boga, ali plošče lahko vidijo, a nič se ni zgodilo.

Sveti, 1:73

Martin Harris gre iz skupine.

Martin Harris je menil, da je on razlog, da njihova molitev ni bila uslišana. Martin je odšel, drugi pa so še naprej molili.

Sveti, 1:73

Oliverju, Davidu in Josephu se prikaže angel.

Nato se je v močni svetlobi prikazal angel. Oliverju in Davidu je pokazal zlate plošče in zapise na njih. Slišali so Božji glas, ki je rekel, da je Joseph plošče prevedel z Božjo močjo in da je prevod pravilen. Bog je tudi rekel, da morajo vsakomur povedati, kar so videli in slišali.

»Pričevanje treh prič«; Sveti, 1:73–74

Angel se prikaže Martinu in Josephu.

Joseph je šel iskat Martina. Še vedno je molil. Joseph je molil z njim. Potem se je prikazal angel in Martinu pokazal plošče, prav kakor jih je Oliverju in Davidu.

Sveti, 1:74

Joseph staršem pove, da so zlate plošče videli še drugi.

Nato je šel Joseph iskat starše, ki so bili na obisku pri Mary Whitmer. Povedal jim je, kako srečen je, da so plošče videli drugi ljudje. Zdaj so priče ljudem lahko povedale, da Joseph govori resnico. Martin je vsem povedal, kako srečen je, ker mu je Bog dovolil, da je ena od prič.

Sveti, 1:74–75

Še osem ljudi prejme pričevanje o zlatih ploščah.

Nekaj dni kasneje je Gospod Josephu naročil, naj zlate plošče pokaže še osmim ljudem – svojemu očetu, dvema od svoji bratov, štirim Davidovim bratom in Davidovemu svaku. Plošče so lahko prijeli in obračali strani. Vedeli so, da plošče res obstajajo.

»Pričevanje osmih prič«; Sveti, 1:75

Joseph in Martin gledata natisnjeni rokopis.

Prevod Mormonove knjige je bil zdaj končan. Joseph je zlate plošče vrnil angelu Moroniju. Zdaj je napočil čas, da so natisnili izvode knjige, da bi jo vsi lahko brali in več izvedeli o Jezusu Kristusu.

Sveti, 1:75–76

Joseph in Martin proslavljata ob izdaji Mormonove knjige.

Tiskanje Mormonove knjige je stalo veliko denarja. Martin Harris se je zato, da je to plačal, odrekel delu svoje kmetije. To je naredil, ker je vedel, da Mormonova knjiga izpričuje resnico. Vsak izvod knjige ima pričevanje Martina in drugih prič, ki ga lahko preberejo vsi. Priče svojega pričevanja niso nikoli zanikale.

Nauk in zaveze 19:26–27, 34–35; Sveti, 1:76–78