»Joseph in Sidney izvesta o nebesih«, Zgodbe iz Nauka in zavez (2024)
»Joseph in Sidney izvesta o nebesih«, Zgodbe iz Nauka in zavez
Februar 1832
Joseph in Sidney izvesta o nebesih
Videnje Božjih blagoslovov za Božje otroke
Nekega dne sta Joseph Smith in Sidney Rigdon brala Sveto pismo. Brala sta o tem, kaj se ljudem zgodi po smrti. Joseph in Sidney sta premišljevala o tem, kar sta prebrala, in hotela izvedeti več.
Gospod jima je dal osupljivo videnje. Videla sta nebeškega Očeta in Jezusa Kristusa, obdana z angeli. Slišala sta glas, ki je rekel, da je Jezus Božji Sin. Glas je rekel, da je Jezus umrl za nas in potem vstal od mrtvih – oživel je. Zato bomo tudi mi vstali od mrtvih.
Nauk in zaveze 76:19–24, 39–43
Joseph in Sidney sta izvedela, da bomo po vstajenju živeli na enem od treh krajev v nebesih, imenovanih kraljestva. Ljudje, ki ne sprejmejo evangelija Jezusa Kristusa, bodo šli v telestialno kraljestvo. Gospod je to kraljestvo primerjal s svetlobo zvezd.
Joseph in Sidney sta izvedela tudi za kraljestvo, imenovano terestrialno kraljestvo. To kraljestvo je za ljudi, ki živijo dobro, a niso povsem poslušni evangeliju Jezusa Kristusa. Niso trdni v svoji veri vanj. Gospod je to kraljestvo primerjal z svetlobo lune.
Najvišje kraljestvo je celestialno kraljestvo. Ljudje v tem kraljestvu so z Bogom sklenili zaveze oziroma obljube in jih spolnjevali. Kesali so se in sledili Jezusu Kristusu. Večno živijo z nebeškim Očetom in Jezusom in postajajo kakor onadva. Gospod je to kraljestvo primerjal s svetlobo sonca.
Gospod je Josephu in Sidneyju rekel, naj drugim ne povesta vsega, kar sta videla v videnju. Hotel pa je, da nekatere stvari zapišeta in o njih povesta drugim. Veliko članov Cerkve je navdušeno pripovedovalo ljudem o videnju.
Nauk in zaveze 76:113–119; Sveti, 1:149–150
Nekaterim ljudem to videnje ni bilo po volji. Bilo je drugačno od tega, kar so verjeli. Toda večina svetih je bila hvaležna, ker so vedeli za to razodetje. Pokazalo jim je, da nebeški Oče svoje otroke ljubi in jim je omogočil, da se vrnejo k njemu.
Sveti, 1:149–150