Amos, Abdija, Jona

V Amosu 3:3–6 je prerok Amos predstavil primere sklepov, ki jih lahko potegnemo iz znakov, ki jih slišimo ali vidimo: ko lev rjovi, je gotovo ujel plen; če se ptica ujame v past, je tam morala biti vaba. V 7. in 8. verzu je Amos to logiko uporabil za preroke. Kakšne sklepe lahko potegnemo, ko prerok prerokuje? Kaj še izveste o prerokih iz Amosa 7:10–15?

Kaj vam je Gospod razodel po svojih prerokih?

Starešina Ulisses Soares je rekel, da je to, da imamo preroke, znamenje Božje ljubezni (»Preroki govorijo z močjo Svetega Duha«, generalna konferenca, apr. 2018). Razmislite, kako bi dokončali naslednjo poved: »Vem, da me Bog ljubi, ker pošilja preroke, ki …« Sledi nekaj odlomkov iz svetih spisov, ki so vam lahko v pomoč: 5 Mojzes 18:18, Ezekiel 3:16–17, Efežanom 4,11–14, 1 Nefi 22:2, Nauk in zaveze 21:4–6, 84:36–38, 107:91–92.

Kaj bi rekli nekomu, ki meni, da prerokov danes ne potrebujemo?

Gl. tudi Topics and Questions, »Prophets«, Gospel Libraray.

Kaj je Gospod po besedah Amosa 4:6–13 upal, da se bo zgodilo, potem ko bodo Izraelci doživeli preizkušnje? (Gl. tudi Helaman 12:3.) Čeprav vam preizkušenj morda ni poslal Bog, kako so vam te dale priložnosti, da se obrnete nanj?

Ob branju Amosa 5:4, 14–15 premišljujte, kako je bil Gospod milosten z vami. Kako vam je iskanje Gospoda prineslo življenje?

Ob branju Amosa 8:11–12 razmišljajte, zakaj je lakota dobra primerjava za življenje brez Božje besede (gl. tudi Janez 6:26–35, 2 Nefi 9:50–51, 32:3, Enoš 1:4–8). Kako veste, kdaj ste duhovno lačni?

Ti verzi se lahko nanašajo tudi na veliki odpad (gl. Topics and Questions, »Apostasy«, Evangelijska knjižnica). Kako je ta duhovna »lakota« vplivala na Božje otroke? Kako je obnova potešila vašo duhovno lakoto?

Gl. tudi video »The Great Apostasy«, Evangelijska knjižnica.

16:36

Ko je predsednik Gordon B. Hinckley govoril o Abdiju 1:21, je pojasnil, da odrešeniki na gori Sion postanemo, ko v templju prejmemo uredbe za mrtve (gl. »Sklepne besede«, generalna konferenca, okt. 2004). Kako je opravljanje tega dela – čeprav le v majhnem obsegu – podobno temu, kar je za nas storil Odrešenik? Kako vam je to delo pomagalo, da ste bolj čutili Odrešenikovo bližino?

Gl. tudi »Holy Temples on Mount Zion«, Hymns, št. 289.

Ninive so bile Izraelov sovražnik, znane po nasilju in krutosti. Jonu se je zdelo nerealno, da bi se bili pripravljeni pokesati. Morda bi bilo zanimivo primerjati Jonov odnos (gl. Jona 1, 3 in 4) s tem, kar so čutili Alma in Mozijevi sinovi (gl. Mozija 28:1–5, Alma 17:23–25). Kaj se naučite iz Jona 3, kar vas navdihne, da evangelij oznanjate celo ljudem, za katere se morda zdi, da se niso pripravljeni spremeniti?

Ob branju Jona bodite pozorni na primere Gospodove milosti. Zakaj menite, da je bilo Jonu »zelo hudo« in se je »jezil« (Jona 4:1), ko je Gospod izkazal milost ljudem v Ninivah? Kaj menite, da ga je Gospod poskušal naučiti v 4. poglavju? Premislite, kako ste v življenju izkusili Gospodovo milost. Kaj se naučite od Jona, kar vam lahko pomaga, da bi bili bolj usmiljeni?

• Da bodo otroci lažje razumeli Amosa 3:7, lahko enemu od njih zašepetate preprosto sporočilo in mu rečete, naj to sporočilo pove drugim otrokom. Kako je glasnik v tej dejavnosti kakor prerok? Zakaj nam Gospod daje preroke?

• Da bi izvedeli več o tem, kaj preroki delajo, si z otroki lahko ogledate nedavna sporočila sedanjega predsednika Cerkve. Skupaj lahko tudi zapojete pesem o prerokih, denimo »Sledi preroku« (otroška pesmarica). Drug drugemu povejte, zakaj ste se odločili slediti Božjemu preroku.

• Otroke prosite, naj se ob branju Amosa 8:11–12 pretvarjajo, da so lačni. Kakšen je občutek, ko smo lačni Božje besede? Otroci se lahko pretvarjajo, da jedo, ko boste drug drugemu zaupali nekaj svojih najljubših odlomkov iz svetih spisov.

• Da bodo otroci lažje razumeli »lakoto«, ki je nastala zaradi velikega odpada, in kako se je končala z obnovo, lahko preučite temo »odpad« v Vodiču po svetih spisih (Evangelijska knjižnica) ali poglavje »Po Novi zavezi« (Zgodbe iz Nove zaveze, 167–170). Drug drugemu povejte razloge, zakaj ste hvaležni, da je Gospod obnovil svoj evangelij v naših dneh.

  

  2:52

• Da bodo otroci bolje spoznali Jona, lahko obnovite zgodbo »Prerok Jona« (Zgodbe iz Stare zaveze; gl. tudi tedensko stran z dejavnostjo). Nato lahko vprašate:

  • Kaj se je zgodilo, ko Jona ni ubogal Gospoda? (Gl. Jona 1:4–17.)

  • Kaj je Jona storil, da se je pokesal? (Gl. Jona 1:10–12, 2:1–4, 9, 3:1–4.)

  • Kaj se je zgodilo, ko je ubogal? (Gl. Jona 3:35.)

  

  2:30

• Otroci lahko ponovijo Jonovo zgodbo ali jo odigrajo. Drug drugemu zaupajte nekaj izkušenj, ko je Gospod želel, da naredite nekaj, kar je bilo za vas težko. Kako vam je pomagal, da ste ga ubogali?

• Otroci se lahko pretvarjajo, da z Jono opravljajo razgovor o njegovi izkušnji. Katera vprašanja bi mu postavili? Spodbudite jih, naj postavljajo vprašanja, da bodo izvedeli, kaj je Jona izvedel o Gospodu. Kaj bi Jona na primer lahko rekel o Gospodovi milosti? (Gl. npr. Jona 2:7–10, 3:10, 4:2.)

• Otroke spodbudite, naj se spomnijo primerov, ko je Odrešenik izkazoval usmiljenje do drugih, denimo v Marku 2:3–12, Mateju 23:33–34 in Janezu 8:1–17. Z otroki lahko poiščete slike teh primerov. Kakšne priložnosti imamo, da smo usmiljeni do drugih?