Daniel 1–7

V nekem smislu vsi živimo v Babilonu. Pogosto se soočamo s skušnjavami, da bi spustili svoja merila in se odvrnili od vere v Kristusa. Ob branju Daniela 1, 3 in 6 bodite pozorni na to, kako vse so pritiskali na Daniela, Šadraha, Mešaha in Abed Nega, da bi storili, kar so vedeli, da je narobe. Kako so se odzvali v teh situacijah? (Gl. Daniel 1:10–13, 3:15–18, 6:10.) Kakšne so bile posledice njihove vere? Kaj se naučite iz teh izkušenj, kar vam lahko pomaga, da zaupate v Gospoda, ko se soočate z nasprotovanjem? Pretehtajte tudi naslednja vprašanja:

• Kdaj ste čutili, da bi vas hoteli prisiliti v nekaj, za kar veste, da je narobe? Kako vas Gospod blagoslavlja, ker spolnjujete njegove zapovedi?

• Kaj če vaša vera ne vodi do čudežev, za katere prosite? (Za primer gl. Alma 14:8–13.) Glede na to, kar ste prebrali v Danielu 3:13–18, kaj mislite, kako bi Šadrah, Mešah in Abed Nego odgovorili na to vprašanje? Kako njihov zgled lahko vpliva na vaš pristop k preizkušnjam?

• Kako vaše pravične odločitve lahko pripravijo druge, da bolj verjamejo v Gospoda? (Gl. Daniel 2:47, 3:28–29.) Razmislite o posledicah, ki jih imajo vaše odločitve lahko na druge.

Gl. tudi Dieter F. Uchtdorf, »Ne bojte se, samo verujte«, generalna konferenca, okt. 2015.

Daniel je v razodetju videl, da Nabukadnezarjeve sanje napovedujejo prihodnja posvetna kraljestva, kakor tudi prihodnje Božje kraljestvo, »ki na veke ne bo razdejano« (Daniel 2:44). »Cerkev je to prerokovano kraljestvo poslednjih dni,« je učil starešina D. Todd Christofferson. »Ni ga ustanovil človek, temveč ga je postavil Bog nebes, in kotali se dalje kakor kamen, ki se je ‘brez človeških rok utrgal z gore’, da bo napolnil zemljo.« (»Zakaj Cerkev«, generalna konferenca, okt. 2015) Ko boste v Danielu 2:34–35, 44–45 brali opise kamna, premišljujte o Božjem kraljestvu v poslednjih dneh. Kakšna je vaša vloga pri uresničevanju te prerokbe?

Gl. tudi »Hark, All Ye Nations!«, Hymns, št. 264; video »God Gave Them Knowledge«, ChurchofJesusChrist.org.

13:49

Ob prebiranju Daniela 2:1–15 razmislite, kako bi se počutili, če bi se znašli v Danielovem položaju. Kaj je storil Daniel? (Gl. Daniel 2:16–18.) Kaj se iz Daniela 1:17 lahko naučite o tem, kako je Bog pripravil Daniela? Kaj se lahko naučite iz Danielovih besed in dejanj, potem ko je prejel Gospodovo pomoč? (Gl. Daniel 2:19–30.)

Med Odrešenikovim zemeljskim delovanjem so številni Judje menili, da se naziv »sin človekov« iz Daniela 7:13 nanaša na Mesijev prihod. Kaj o Mesiju izveste v Danielu 7:13–14? (Gl. tudi Mojzes 6:57.)

Odrešenik je sebe pogosto imenoval »Sin človekov«. Premislite, da bi pregledali nekaj primerov: Matej 25:31, Marko 9:31, 10:45. Kaj v teh verzih Gospod uči o sebi? V Marku 14:61–64 je Jezus ta naziv uporabil zadnji dan svojega zemeljskega življenja. Bodite pozorni na odziv ljudi, ki so slišali njegovo izjavo. Kako Danielova prerokba o Sinu človekovem vpliva na vaša čustva o tem, kaj se mu je zgodilo v Marku 15?

Prav kakor so Jezusa sovražili, ker je izjavil, da je »Sin človekov«, se tudi vi lahko soočite s preganjanjem, ker ste oznanjali resnico. Prerokbo v Danielu 7:13–14 primerjajte z obljubami v Nauku in zavezah 121:29, 46.

Gl. tudi Nauk in zaveze 49:6; Vodič po svetih spisih, »Sin človekov«, Evangelijska knjižnica.

• Da se bodo otroci lažje učili iz navdihujočih zgodb v Danielovi knjigi, lahko poiščete slike dogodkov v Danielu 1, 3 in 6 (gl. tedensko stran z dejavnostjo ali Gospel Art Book, št. 23, 25,26). Nato lahko postavite slike obrnjene okrog in enega otroka prosite, naj eno obrne in pove zgodbo, ki jo slika predstavlja. (Preberite še zgodbe »Daniel in prijatelji«, »Šadrah, Mešah in Abed Nego« in »Daniel in levnjak« v Zgodbah iz Stare zaveze.)

  

  1:39

  

  1:39

  

  1:45

• Otroke spodbudite, naj pomislijo na situacije, ko bi bili morda prisiljeni sprejeti napačno odločitev, kakor so bili Daniel in njegovi prijatelji v Danielu 1, 3 in 6. Drug drugemu pripovedujte, kako blagoslovljeni ste bili, ker ste se pravilno odločili, čeprav je bilo težko. Skupaj lahko zapojete pesem, ki se nanaša na to temo, denimo »Delaj, kar prav je« (Hvalnice in otroške pesmi, št. 34).

• Branje zgodbe o Danielu in njegovih prijateljih, ki so zavrnili kraljevo meso in vino, lahko navdihne pogovor o današnjem zakonu zdravja, ki nam ga je dal nebeški Oče (gl. Nauk in zaveze 89). Lahko poiščete blagoslove, ki so jih prejeli Daniel in njegovi prijatelji, in jih primerjajte z blagoslovi, obljubljenimi v Besedi modrosti (gl. Daniel 1:15–17 in Nauk in zaveze 89:18–21).

• Ko boste z otroki brali Daniela 2:31–35, 44–45, jih lahko prosite, naj narišejo risbo Nebukadnezarjevih sanj. Pomagajte jim razumeti, da kamen v sanjah predstavlja Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni. Kaj iz teh sanj izvemo o Cerkvi? Otroci lahko povedo, kaj vse je nebeški Oče storil, da je v poslednjih dneh ustanovil svojo Cerkev. Če potrebujejo pomoč, lahko pokažete slike dogodkov v obnovi Cerkve (gl. Gospel Art Book, št. 90–95).

• Zakaj je bila za Daniela molitev k nebeškemu Očetu tako pomembna? Z otroki se o tem vprašanju lahko pogovarjate, ko boste skupaj brali Daniela 6. Nato drug drugemu lahko poveste, zakaj je molitev za vas pomembna. Otroci lahko narišejo sebe, kako molijo v različnih situacijah. S svojimi risbami drug drugega lahko učijo, da k nebeškemu Očetu lahko molimo ne glede na to, kje smo ali kaj potrebujemo.