Jeremija 31–33, 36–39, Žalostinke 1, 3

Gospod je v Jeremiju 31 in 33 potrdil žalovanje, v (Jeremiju 31:15) pa »bridko jokanje«, ki ga bodo Izraelci izkusili v ujetništvu. Izrekel pa je tudi besede tolažbe in upanja. Nanje bodite pozorni ob branju teh poglavij. Katere obljube, ki jih najdete, se nanašajo na vas?

Čeprav so Izraelci prekršili svoje zaveze, je Jeremija prerokoval, da bo Gospod z njimi ponovno sklenil »novo« in »večno zavezo« (Jeremija 31:31, 32:40). Kaj je ta zaveza? Razmislite, da bi te vidike poiskali v Vodiču po svetih spisih pod temo »nova in večna zaveza«, Evangelijska knjižnica.

Ob branju Jeremija 31:31–34, 32:37–42 premišljujte:

• Kako razumete to, da ste del Božjega ljudstva zaveze.

• Kaj pomeni, da imate v srcu zapisano njegovo postavo?

• Kaj vam obljublja Gospod, ko z njim sklenete zaveze?

• Kako vas vaš zavezni odnos z Gospodom spremeni.

Kaj ste obljubili Bogu, ko ste sodelovali v svetih uredbah? Kako izpolnjuje obljube, ki vam jih je dal?

Gl. tudi David A. Bednar »Ostani v meni in jaz v tebi; zato hodi z menoj«, generalna konferenca, apr. 2023.

Zakaj je Gospod glede na Jeremija 36:2–3 Jeremiju zapovedal, naj zapiše njegove prerokbe? Ob branju Jeremija 36 bodite pozorni na to, kaj so glede teh prerokb menili naslednji ljudje:

• Gospod (gl. 1.–3., 27.–31. verz)

• Jeremija (gl. 4.–7., 32. verz)

• Baruh (gl. 4., 8.–10., 14.–18. verz)

• Jehudi in kralj Jojakim (gl. 20.–26. verz)

• Elnatan, Delaja in Gemarja (gl. 25. verz)

Premislite, kako doživljate svete spise. Kako ste se z njihovo pomočjo odvrnili od zla?

Kaj vam v Jeremiju 37:1–3, 15–21 in 38:1–6, 14–28 dokazuje, da je kralj Sedekija verjel, da je bil Jeremija Gospodov pravi prerok? Kaj vam dokazuje, da Sedekija ni verjel? Kaj se naučite iz te primerjave? Ob branju Jeremija 39 premišljujte, kaj bi bilo drugače, če bi Sedekija in njegovo ljudstvo sledili preroku in spolnjevali Gospodove zapovedi. (To, kar se je zgodilo Sedekiju, primerjajte s tem, kar se je zgodilo Lehijevi družini v Prvem Nefiju 1–2.)

Kraljevi uradniki so menili, da so vojaki zaradi Jeremijevih prerokb manj pripravljeni na boj, zato so Jeremija vrgli v umazano ječo (gl. Jeremija 38:1–4). Kaj vas v Jeremiju 38:6–13 navduši glede odziva Etiopca Ebed Meleha? Bodite pozorni tudi na blagoslov, ki ga je Gospod dal Ebed Melehu v Jeremiju 39:15–18.

Kako lahko posnemate zgled Ebeda Meleha?

Žalostinke so zbir pesmi, ki so bile napisane po uničenju Jeruzalema in njegovega templja. Kaj menite, zakaj je pomembno, da so se ohranile? Razmislite, kako s pomočjo metafor v 1. in 3. poglavju Žalostink lažje razumete veliko žalost, ki jo je občutil Izrael. Katera sporočila upanja v Kristusa najdete? (Gl. zlasti Žalostinke 3:20–33, gl. tudi Matej 5:4, Jakob 4:8–10, Alma 36:17–20.)

Predsednik M. Russell Ballard je omenil več situacij, zaradi katerih nekateri morda izgubijo upanje, in ponudil nasvet, kje najti upanje:

»Nekaterim od nas se morda zdi, da je naše življenje polno frustracij, razočaranj in žalosti. Številni se počutijo nemočne, ko se spopadajo s kaosom, ki se zdi, da prevladuje v svetu. Drugi trpijo zaradi družinskih članov, ki jih nosi navzdol hiter, besneč tok oslabljenih vrednot in propadajočih moralnih meril. /…/ Številni so se celo sprijaznili s tem, da so sprejeli hudobijo in krutost sveta kot nepopravljivo. Opustili so upanje. /…/

Nekateri med nami so morda izgubili vse upanje zaradi greha in prestopka. Človek se lahko tako globoko potopi v posvetne poti, da ne vidi izhoda in izgubi vse upanje. Vse, ki ste se ujeli v to nasprotnikovo past, prosim, da nikdar ne obupate! Ne glede na to, kako obupne se stvari morda zdijo ali kako obupne še lahko postanejo, mi, prosim, verjemite, da lahko vselej upate. Vselej.« (»The Joy of Hope Fulfilled«, Ensign, nov. 1992, 31–32).

Gl. tudi »Come, Ye Disconsolate«, Hymns, št. 115.

• Ko boste z otroki brali Jeremija 31:3, vam lahko pomagajo najti predmete (ali slike predmetov), ki so obstojni dolgo časa, denimo kovinski kovanec, in nekatere, ki niso, denimo sadje. Pogovarjate se lahko o tem, kaj pomeni »večen«, in drug drugemu povejte, kako ste občutili »večno ljubezen« nebeškega Očeta. Skupaj lahko tudi zapojete pesem, denimo »God Is Watching Over All« (Children’s Songbook, 229).

• Otroci bodo morda uživali, ko bodo na list papirja narisali srce in potem vanj zapisali, kaj so se iz Jeremija 31:31–34 naučili o sklepanju zavez z Bogom. Lahko obnovite zavezo, ki jo sklenejo ob krstu (gl. Mozija 18:10, 13), in se pogovarjate o tem, kaj pomeni, da imajo te obljube zapisane v srcu.

• Otroci se bodo s tedensko stranjo z dejavnostjo lažje učili o Jeremiju, Baruhu in kralju (gl. Jeremija 36). Uprizorijo lahko tudi dejanja, ki se ujemajo z besedami v Jeremiju 36:4–10, denimo kot bi pisal v knjigo (gl. 4. verz) in ljudem bral svete spise (gl. 8. in 10. verz).

• Z otroki lahko pogledate v otroško knjigo in svete spise in se pogovarjate o tem, kako se ti knjigi razlikujeta. Zaradi česa so sveti spisi posebni? Lahko boste navdihnjeni, če si boste izmenjali nekaj odlomkov iz svetih spisov, ki so za vas posebni.

• Da si bodo otroci lažje predstavljali zgodbo o Ebed Melehu v Jeremiju 38:6–13, uporabite sliko na koncu osnutka. Lahko jim pomagate najti verz, v katerem je Ebed Meleh storil nekaj pogumnega, da je pomagal Gospodovemu preroku. Kako lahko pokažemo, da vemo, da je našega današnjega preroka poklical Bog?

• Za uvod v Žalostinke otrokom lahko pojasnite, da sta bila Jeruzalem in tempelj uničena, ker se Izraelci niso pokesali. Lahko se pogovarjate, kako bi se počutili, če bi živeli tam v tistem času (gl. Žalostinke 1:1–2, 16). Kako bi vam sporočilo v Žalostinkah 3:22–26 vlilo upanje?

• Drug drugemu lahko poveste tudi, kdaj ste bili žalostni zaradi slabe odločitve, ki ste jo sprejeli. Kaj v Žalostinkah 3:22–26 nam pomaga razumeti odpuščanje, ki ga nudi Jezus Kristus?