Izaija 1–12

Odrešenik je učil: »Vse, kar jim je [Izaija] govoril, je bilo in bo, in sicer glede na besede, ki jih je govoril.« (3 Nefi 23:3, poševni tisk dodan) Med preučevanjem Izaijeve knjige razmislite, da bi si naredili preglednico prerokb z naslednjimi naslovi: Izaijev čas, Odrešenikovo delovanje na zemlji in Poslednji dnevi. Bodite pozorni na to, da se številne Izaijeve prerokbe izpolnijo na več načinov (gl. Vodič po svetih spisih, »Izaija«).

Predsednik Dallin H. Oaks je učil: »Izaijeva knjiga vsebuje številne prerokbe, za katere se zdi, da se lahko izpolnijo na več načinov. Zdi se, da ena vključuje ljudi Izaijevega časa ali okoliščine naslednjega rodu. Zdi se, da se drug pomen, pogosto simboličen, nanaša na dogodke v poldnevniku časa, ko je bil Jeruzalem uničen, njegovo ljudstvo pa je bilo po križanju Božjega Sina razkropljeno. Zdi se, da se še en pomen oziroma izpolnitev iste prerokbe nanaša na dogodke, ki bodo spremljali drugi Odrešenikov prihod. Dejstvo, da ima veliko teh prerokb lahko več pomenov, poudarja pomembnost tega, da si prizadevamo za razodetje Svetega Duha, s pomočjo katerega bi si jih lažje pojasnili (Scripture Reading and Revelation, Ensign, jan. 1995, 8).

Izaija je tako kot preroki v vseh časih nenehno opozarjal ljudi na njihovo duhovno stanje. Ob branju Izaija 1, 3 in 5 poiščite besedne zveze, ki opisujejo, kako je šlo ljudem duhovno (gl. npr. Izaija 1:2–4, 21–23, 3:9, 16–17, 5:11–12, 20–23). Katere podobne težave vidite v našem času? Lahko poiščete tudi verze, ki opozarjajo na posledice duhovnega stanja Izraelcev (denimo Izaija 1:7, 3:17–26, 5:5–7, 13–15).

Izaija je poleg opozoril dajal sporočila o upanju na odkupitev preko Odrešenika (gl. npr. Izaija 1:16–19, 25–27, 3:10, 4). Kaj v teh sporočilih izveste o Gospodu? Kako se Gospodovo sporočilo v teh verzih razlikuje od tistega, kar Satan hoče, da verjamemo?

Tako kot Izaija nas današnji preroki svarijo pred grehom in njegovimi posledicami ter nam preko Jezusa Kristusa dajejo sporočila o upanju. Katerih primerov se lahko spomnite? Lahko preberete sporočilo s pretekle generalne konference in poiščete takšna opozorila in obljube.

Veliko Izaijevih prerokb ima poseben pomen za naše dni. Da bi jih našli, poiščite glagole v prihodnjiku (denimo »bodo« ali »bodo šli«). Na primer, te glagole poiščite, ko boste brali 2., 4., 11.–12. poglavje Izaija. Lahko jih celo poskusite nadomestiti z glagoli v sedanjiku (denimo je ali gre). Katere prerokbe vas še posebej navdihujejo? Kaj iz teh prerokb izveste o Sionu, gradnji templjev in zbiranju Izraela?

Izaija 2:2–3 je zlasti pomemben za svete iz poslednjih dni. Kako se te prerokbe izpolnjujejo? Kaj izveste o Gospodovih »potih« in »stezah« v njegovi hiši? (3. verz)

Gl. tudi Izaija 5:26; »Na vrhu gore«, Hvalnice in otroške pesmi, str. 30.

Izaija je v 6. poglavju Izaija povedal, kako je bil poklican za preroka. Kaj vas ob branju tega poglavja navduši glede Izaijeve izkušnje? Kako to poglavje vpliva na vaše razmišljanje o Gospodu, njegovih prerokih in delu, ki so ga poklicani opravljati?

Med Izaijevim delovanjem je Izrael sklenil zavezništvo s Sirijo, da bi se branil pred Asirijo. Izrael in Sirija sta Ahaza, Judovega kralja, hotela prisiliti, da bi se jima pridružil. A Izaija je prerokoval, da se bo zavezništvo izjalovilo, in Ahazu svetoval, naj zaupa v Gospoda (gl. Izaija 7:7–9, Izaija 8:12–13).

Ko je Izaija svetoval Ahazu, je izrekel nekaj dobro znanih prerokb, kot so tiste, ki jih najdemo v Izaiju 7:14, 8:13–14 in 9:2, 6–7. Karkoli že so te prerokbe pomenile Ahazu, se jasno nanašajo na Jezusa Kristusa (gl. tudi Matej 1:21–23, 4:16, 21:44, Luka 1:31–33). Zakaj je »Emanuel« dober naziv za Odrešenika? (Gl. Matej 1:23.) Kako je bil za vas »svetovalec« ali »Knez miru«? (Izaija 9:5) Kaj v teh verzih še izveste o Odrešeniku?

• Z otroki v Izaiju 1:2–4 lahko poiščete razloge, zakaj Gospod ni bil zadovoljen z ljudmi. Bodite pozorni na primerjavo z živalmi v tretjem verzu – kdo je naš »gospodar«? Kako pokažemo, da ga poznamo?

• Za lažjo predstavo Izaija 1:16–18 z otroki lahko pogledate nekaj živo rdečega in nekaj popolnoma belega. Ali skupaj nekaj operete. Kako postanemo duhovno nečisti? Kako nam Jezus pomaga, da postanemo čisti? Kaj v teh verzih izvemo o Odrešeniku? Otrokom povejte, kaj čutite do Odrešenika in kaj je storil za vas.

• Izaija je napovedal čas, ko bo tempelj, »gora hiše Gospodove«, privabljal ljudi iz vseh narodov. (Izaija 2:2) Kako se otroci z vašo pomočjo lahko navdušijo nad tem, da bodo šli v Gospodovo hišo? Recite jim, naj narišejo svoj dom. Potem skupaj preberite Izaija 2:2 in jim recite, naj narišejo »Gospodovo hišo«, torej tempelj. Skupaj preberite Izaija 2:3. Skupaj preberite tretji verz in jim recite, naj na risbe narišejo še veliko ljudi, ki prihajajo v tempelj, tudi svoje družine.

• Skupaj lahko preberete tudi Izaija 2:2–3 in poiščete nekaj, kar vas in vaše otroke navdihuje, da hodite v tempelj. Potem ko boste skupaj prebrali Izaija 2:4, se lahko pogovarjate, kako jim tempelj prinaša mir. Razmislite, da bi zapeli pesem o templju, denimo »Rad opazujem tempelj« (otroška pesmarica). Otrokom pomagajte, da bodo v pesmi poiskali besede, ki učijo, kaj je tempelj in kaj tam delamo.

• Da bi predstavili Izaijeve prerokbe o Kristusu, se z otroki lahko pogovarjate o nazivih ljudi, kot so predsednik, škof ali učitelj. Kaj nam ti nazivi povedo o teh ljudeh? Otrokom pomagajte, da bodo v Izaiju 7:14 in 9:6–7 poiskali nazive Jezusa Kristusa (gl. tudi tedensko stran z dejavnostjo). Kaj vsak od teh nazivov uči o njem? Kaj iz teh verzov še izvemo o Jezusu Kristusu?

• Otrokom lahko preberete tudi zgodbo »Prerok Izaija« (Zgodbe iz Stare zaveze, 150–151). Vsake toliko naredite premor in vprašajte, kaj je Izaija vedel o Jezusu Kristusu veliko let pred njegovim rojstvom. Za pogovor o tem, kako so se izpolnile Izaijeve prerokbe v Izaiju 7:14, 9:6–7, lahko uporabite Mateja 1:21–23, Luka 1:31–33.

  

  1:18