Preroki in prerokbe

Preroki in prerokbe igrajo veliko vlogo skozi celotno Staro zavezo. Abraham, Izak in Jakob so videli videnja in govorili z nebeškimi sli. Mojzes je z Bogom govoril iz oči v oči in njegovo voljo posredoval izraelskim otrokom. Prva in Druga knjiga kraljev poročata o nepozabnih delih in sporočilih prerokov Elija in Elizeja. Stara zaveza govori tudi o prerokinjah, kot sta Mirjam in Debora, ter o drugih ženskah, blagoslovljenih z duhom preroštva, denimo o Rebeki in Ani. In čeprav Psalmov niso zapisali uradni preroki, jih prav tako navdaja duh preroštva, zlasti ker kažeta na Mesijev prihod.

Nič od tega ne preseneča članov Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni. Obnovljeni evangelij Jezusa Kristusa nas pravzaprav uči, da preroki niso le zanimive zgodovinske osebnosti, ampak bistveni del Božjega načrta. Čeprav nekateri preroke morda vidijo kot edinstvene za starozavezni čas, jih mi vidimo kot nekaj, kar imamo skupnega s starozaveznimi časi.

Toda občutek ob branju poglavja iz Izaija ali Ezekiela je morda drugačen od branja generalnokonferenčnega sporočila trenutnega predsednika Cerkve. Včasih je težko razumeti, da nam imajo starodavni preroki nekaj povedati. Navsezadnje je svet, v katerem živimo, precej drugačen od sveta, v katerem so pridigali in prerokovali. In dejstvo, da imamo živega preroka, bi lahko sprožilo vprašanje: Zakaj se je vredno potruditi – in treba se je potruditi – da beremo besede starodavnih prerokov?

Ljudje danes večinoma niso prvotni naslovniki prerokov Stare zaveze. Ti preroki so imeli pereče skrbi, s katerimi so se ukvarjali v svojem času in kraju – prav kakor naši preroki poslednjih dni danes nagovarjajo naše pereče skrbi.

Obenem pa preroki lahko vidijo onkraj perečih skrbi. Učijo večne resnice, pomembne za vsak čas in kraj. Ker so blagoslovljeni z razodetjem, imajo širši pogled na Božje delo. Izaija je na primer ljudi v svojem času opozarjal na njihove grehe. Pisal je tudi o osvoboditvi Izraelcev, ki bodo živeli čez dvesto let v prihodnosti. Obenem je učil o osvoboditvi, na katero čakajo vsa Božja ljudstva. In zapisal je prerokbe, ki še dandanes čakajo na izpolnitev – denimo obljube o »novi zemlji« (Izaija 65:17), ki bo »polna Gospodovega spoznanja« (Izaija 11:9), kjer bodo zbrani izgubljeni Izraelovi rodovi in kjer se »narodi« »ne bodo /…/ več učili vojskovanja« (Izaija 2:4). K radosti in navdihu, ki izhajata iz branja besed starozaveznih prerokov, kot je Izaija, sodi spoznanje, da igramo vlogo v veličastnem dnevu, ki so ga videli.

Ko torej berete starodavne prerokbe, se je koristno poučiti o okoliščinah, v katerih so bile zapisane – vendar bi v njih morali videti tudi sebe oziroma se poistovetiti z njimi (1 Nefi 19:24, gl. tudi 23. verz). To včasih pomeni, da Babilon prepoznamo kot simbol greha in ponosa, ne le kot starodavno mesto. Izrael lahko vselej in povsod razumemo kot Božje ljudstvo. Ali pa lahko pomeni, da na Sion gledamo kot na cilj poslednjih dni, ki ga je Božje ljudstvo sprejelo, namesto da nanj gledamo kot zgolj na še eno besedo za Jeruzalem.

Svete spise lahko primerjamo s svojim življenjem, saj razumemo, da se prerokba lahko izpolni na več načinov. Dober primer tega je prerokba v Izaiju 40:3: »V puščavi pripravite pot Gospodu, zravnajte v pustinji cesto našemu Bogu!« Judje v babilonskem ujetništvu so to izjavo nemara razumeli tako, da bo Gospod pripravil pot iz ujetništva in nazaj v Jeruzalem. Za Mateja, Marka in Luka se je ta prerokba nanašala na Janeza Krstnika, ki je pripravil pot za Odrešenikovo zemeljsko delovanje. Joseph Smith pa je prejel razodetje, da se ta prerokba izpolnjuje še danes kot priprava za Kristusovo tisočletno delovanje. Starodavni preroki so nam govorili na načine, ki jih šele začenjamo razumevati. In učili so veliko dragocenih, večnih resnic, ki so za nas prav tako koristne, kakor so bile za starodavni Izrael.

Še pomembneje od tega, da se vidimo v prerokbah Stare zaveze, pa je morda to, da v njih vidimo Jezusa Kristusa. Če ga boste iskali, ga boste našli, četudi ni omenjen poimensko. V pomoč vam bo, če boste imeli v mislih, da je Bog Stare zaveze, Gospod Jehova, Jezus Kristus. Vsakokrat, ko preroki opisujejo, kaj Gospod dela oziroma kaj bo naredil, govorijo o Odrešeniku.

V Davidovi rodovni liniji boste našli tudi omembo Maziljenca, Odkupitelja in bodočega kralja. Vse to so prerokbe o Jezusu Kristusu. Na splošno boste brali o rešitvi, odpuščanju, odkupitvi in obnovi. Z Odrešenikom v mislih in srcu vas bodo te prerokbe spontano usmerile k Božjemu Sinu. Prerokbo navsezadnje najbolje razumemo, če imamo »duha preroštva«, za katerega nam Janez pove, da je »Jezusovo pričevanje« (Razodetje 19:10).