1 Mojzes 12–17, Abraham 1–2

»Na vse nas vplivajo družine [in] kultura,« je učil starešina Neil L. Andersen, »in vendar verjamem, da je v nas prostor, ki ga edinstveno in samosvoje nadzorujemo in ustvarjamo. /…/ Sčasoma je našim notranjim željam dano življenje in so vidne v naših odločitvah in dejanjih.« (Educate Your Desires, Elder Andersen Counsels, ChurchofJesusChrist.org) Premislite, kako Abraham 1:1–19 prikazuje, kar je učil starešina Andersen. V pomoč so vam lahko naslednja vprašanja:

• Kaj si je Abraham želel? Kako so bile njegove želje očitne v njegovih dejanjih? Kako je Bog podprl njegove želje?

• Kakšne so vaše želje? Kako so očitne v vaših dejanjih? Kako vas Bog podpira?

• Kakšno sporočilo imajo ti verzi za ljudi, katerih družinski člani si ne želijo pravičnosti?

Ena največjih želja Abrahama in Sare – da bi imela otroka – se veliko let ni izpolnila (gl. 1 Mojzes 15:1–6). Kaj v Pismu Hebrejcem 11:8–13 izveste o tem, kako sta se Abraham in Sara soočila s to preizkušnjo? Kako vam Odrešenik pomaga, da »sprejmete« njegove obljube, četudi so v »daljavi«?

Gl. tudi video »Deliverance of Abraham«, Evangelijska knjižnica.

1:38

Zakaj je pomembno, da veste za zavezo, ki jo je Bog sklenil z Abrahamom? Ker Bog želi skleniti podobno zavezo z vami. Obljubil je, da se bo ta zaveza nadaljevala po Abrahamovem potomstvu in da se jih bo »toliko, kolikor jih [bo] ta evangelij sprej[elo], /…/ štelo za tvoje potomstvo« (gl. Abraham 2:10–11). Drugače rečeno, zaveza se nadaljuje v vas – ko se krstite, in popolneje, ko v templju sklenete zaveze (gl. Galačanom 3:26–29, Nauk in zaveze 132:30–32).

Zato boste morda želeli preučiti Abrahama 2:6–11 in naredite seznam tega, kaj točno je Bog obljubil Abrahamu in Sari (gl. tudi 1 Mojzes 12:1–3, 13:15–16, 15:1–6, 17:1–8, 15–22). Kako se morda ti blagoslovi nanašajo na vas?

Nekatere od teh obljub imajo večne vzporednice. Kako se obljube, kakor je dežela nasledstva ali veliko potomstvo, večno izpolnjujejo? (Gl. Nauk in zaveze 131:1–4, 132:20–24, 28–32.)

Bog je Abrahamu poleg tega, da mu je obljubil blagoslove, rekel, naj bo »blagoslov« (1 Mojzes 12:2, poudarek dodan). Kaj mislite, da to pomeni? Kako boste blagoslov? (Gl. Abraham 2:11.)

Ko je starešina Dale G. Renlund učil o zavezah, je govoril o plimskih valovih na reki Amazonki, predsednica Emily Belle Freeman pa je govorila o hoji po kamniti poti z zlomljenim gležnjem (gl. »Z zavezami do Božje moči«, generalna konferenca, apr. 2023; »Hoditi v zaveznem odnosu s Kristusom«, generalna konferenca, okt. 2023). V enem ali obeh sporočilih poiščite stavke, ki pomagajo odgovoriti na vprašanje: »Zakaj Bog želi, da z njim sklenem zaveze?«

Gl. tudi Topics and Questions, »Abrahamic Covenant«, Evangelijska knjižnica; »Imejte v mislih: Zaveza«, v tem priročniku.

Predstavljajte si, da Melkizedeka predstavite nekomu, ki ga ne pozna. Kaj bi rekli? Zamisli poiščite v Prevodu Josepha Smitha, 1 Mojzes 14:26–27, 33–38 (v Učnih pripomočkih), Almu 13:13–19, Nauku in zavezah 107:1–4. Katere Kristusove lastnosti najdete v teh opisih Melkizedeka? Kako vaše preučevanje Melkizedekovega življenja vpliva na vaš pogled na Melkizedekovo duhovništvo?

Kaj v Prvem Mojzesu 14:18–24 in Prevodu Josepha Smitha, Prvi Mojzes 14:36–40 (v Učnih pripomočkih) izveste o Abrahamovem odnosu do bogastva? Bodite na primer pozorni na njegov odgovor sódomskemu kralju v Prvem Mojzesu 14:23. Kako je poslušnost zakonu desetine vplivala na vaš pogled na denar?

Med branjem Prvega Mojzesa 16 lahko pomislite na čas, ko ste, kakor je Hagara, čutili, da so z vami ravnali nepravično. Bodite pozorni na to, da »Izmael« pomeni »Bog sliši«. Kako vam je Bog pokazal, da vas je slišal?

Gl. tudi »Secret Prayer«, Hymns, št. 144.

• Ko z otroki berete Abrahama 1:18 in 2:8, jih lahko prosite, naj prisluhnejo, kateri telesni del je omenjen v obeh verzih. Lahko se igrate igro, pri kateri otrok zapre oči in ga vi vodite nekam za roko. Potem se lahko pogovarjate o tem, kaj občutimo, ko nas Jezus Kristus vodi za roko oziroma nas varuje.

• Otroci lahko odigrajo zgodbo iz Prvega Mojzesa 13:5–12 in se pretvarjajo, da so Abraham, Lot in pastirji. Kako lahko sledimo Abrahamovemu zgledu mirovnika pri svoji družini ali prijateljih? Poskusite odigrati njihove odgovore.

• Razmislite, da bi otrokom pokazali posodo s peskom, zvezde na nočnem nebu ali sliko na koncu tega osnutka. To bi jim lahko pomagalo razumeti Božje obljube v Prvem Mojzesu 13:16; 15:1–6. Povejte jim o tem, kako ste se naučili zaupati v Božje obljube, tudi ko so se zdele nemogoče.

• Da bi otroke učili o zavezah, jih prosite, naj vam povedo, kdaj so nekaj obljubili oziroma je nekdo nekaj obljubil njim. Če bi jim pomagalo, povejte nekaj svojih primerov – vključno z zavezami, ki ste jih sklenili z Bogom ob krstu ali v templju. Kako so vaše zaveze vplivale na vaš odnos z Bogom? Izberite nekaj besednih zvez iz Prvega Mojzesa 15:1–6, 17:1–8 in Abrahama 2:9–11 in povejte o nekaterih blagoslovih, ki jih je Bog obljubil Abrahamu in Sari.

• Da bi otrokom pomagali pri pripravah na to, da bodo ob krstu sklenili zavezo z Bogom, lahko uporabite nekaj predlogov za dejavnosti, predlaganih v dodatku A ali B.

• Ko je bilo Abrahamovo življenje na nitki, je klical k Bogu. Ko je bila Hagara sama v divjini, je spoznala, da jo Bog sliši. Razmislite, da bi otrokom povedali naslednji zgodbi: »Abraham in Sara« in »Hagara« v Zgodbah iz Stare zaveze, 28–31, 32–33. Kaj iz teh zgodb izvemo o Bogu? Nato si lahko izmenjate izkušnje, ko ste čutili, da vas Bog sliši. To načelo lahko podkrepite s pesmijo, denimo »Otrokova molitev« (otroška pesmarica).

2:20

1:23