Zaveza

Abraham je hotel biti »večji privrženec pravičnosti« (Abraham 1:2), zato ga je Bog poklical, naj z njim stopi v zavezni odnos. Abraham ni bil prvi, ki je imel to željo, in ni bil prvi, ki je sklenil zavezo. Navsezadnje je bila to večna zaveza. Abraham si je prizadeval za »blagoslove očetov« (Abraham 1:2), ki jih je Adamu in Evi nudila zaveza in za njima ljudem, ki so si marljivo prizadevali za te blagoslove.

Božja zaveza z Abrahamom je obljubila čudovite blagoslove: nasledstvo dežele, številno potomstvo, dostop do duhovniških uredb in ime, ki ga bodo spoštovali še prihodnji rodovi. Toda ta zaveza se ni osredotočala le na blagoslove, ki sta jih prejela Abraham in njegova družina, ampak na to, kakšen blagoslov bodo slednji za druge Božje otroke. »Blagoslovil te bom,« je razglasil Bog, »in v tebi bodo blagoslovljeni vsi rodovi zemlje« (1 Mojzes 12:2–3).

Ali je ta zaveza Abrahamu, Sari in njunim potomcem dala privilegiran položaj med Božjimi otroki? Le v smislu, da je privilegij blagosloviti druge. Abrahamova družina naj bi »to delovanje in duhovništvo« prinesla vsem narodom in evangelijske blagoslove, ki so »blagoslovi odrešitve, in sicer večno življenje« (Abraham 2:9, 11). To, da so Božje ljudstvo zaveze, ni pomenilo, da so boljši od drugih; pomenilo je, da so bili dolžni pomagati drugim, da bodo boljši.

Ta zaveza je blagoslov, po katerem je hrepenel Abraham. Abraham je potem, ko jo je prejel, v srcu rekel: »Tvoj služabnik te je iskreno iskal; sedaj sem te našel.« (Abraham 2:12)

To je bilo pred več tisoč leti, a ta zaveza je bila v naših dneh obnovljena. In se trenutno izpolnjuje v življenjih Božjega ljudstva. Njena izpolnitev se bliža vrhuncu v poslednjih dneh, ko Božje delo napreduje in blagoslavlja družine po vsem svetu. In vsak, ki kakor Abraham želi biti večji privrženec pravičnosti – vsak, ki iskreno išče Gospoda – je lahko del nje.

Ste otrok zaveze. Z Bogom sklenete zavezo, ko se krstite in ko vzamete zakrament. In polnost zaveze prejmete s svetimi tempeljskimi uredbami.

S temi zavezami in uredbami postanemo Božje ljudstvo. Z Bogom smo povezani »z večnimi vezmi«. »Ko enkrat sklenemo zavezo z Bogom,« je učil predsednik Russell M. Nelson, »nikoli več nismo nevtralni. Bog ne bo zapustil tistih, ki so z njim stkali takšno vez. Vsi tisti, ki so z Bogom sklenili zavezo, so dejansko lahko deležni posebne ljubezni in milosti. /…/ Bog se zato, ker smo z njim v zavezi, nikoli ne bo naveličal prizadevati, da bi nam pomagal, mi pa nikoli ne bomo izčrpali njegove milostne potrpežljivosti do nas.« To boste videli v zgodovini Božjega ljudstva zaveze v Stari zavezi in to boste videli v svojem življenju kot eden od Božjih otrok zaveze.

To je dragoceno spoznanje, ki nam je dano, ker je bila Abrahamova zaveza obnovljena preko preroka Josepha Smitha. Ko boste torej v Stari zavezi brali o zavezah, ne mislite zgolj na odnos Boga z Abrahamom, Izakom in Jakobom. Razmišljajte o njegovem odnosu z vami. Ko boste brali o obljubi o neštetem potomstvu, ne razmišljajte zgolj o milijonih tistih, ki imajo danes Abrahama za očeta. Razmišljajte tudi, da vam je Bog obljubil večne družine in večno rast. Ko boste brali o obljubi o deželi nasledstva, ne razmišljajte samo o deželi, obljubljeni Abrahamu. Razmišljajte tudi o celestialni usodi same zemlje – dediščini, obljubljeni »krotkim«, ki »čakajo na Gospoda« (Matej 5:5; Psalm 37:9, 11). In ko boste brali o obljubi, da bo Božje ljudstvo zaveze blagoslov za »vse družine zemlje« (Abraham 2:11), ne razmišljajte samo o delovanju Abrahama ali prerokov, ki so izšli iz njega. Razmišljajte tudi, kaj lahko naredite – kot privrženec Jezusa Kristusa v zavezi – da boste blagoslov za družine okrog sebe.