Pridi in hodi za menoj
Skriti zakladi
Poglejte, kaj je v svetih spisih malo pod površjem.
Gospod bo ob svojem lastnem času zmedel naše sovražnike.
Gospod bo sčasoma zmedel naše sovražnike.
»Zmesti« nekoga pomeni, da ga zbegamo, presenetimo, premagamo, osramotimo, prestrašimo ali razočaramo.
Ko je torej Gospod Josephu Smithu rekel, da »če bo kdo nad vaju povzdignil glas, bo ob mojem lastnem času zmeden« (Nauk in zaveze 71:10, poudarek dodan), je obljubil, da bodo tisti, ki nasprotujejo evangeliju, nekega dne izkusili negativne posledice svojih odločitev.
»Ob mojem lastnem času« pomeni, da ima Gospod svojo časovnico. Sprejeti moramo, da veliko ljudi ne bo takoj odgovarjalo za svoja dejanja – in da je to v redu. Zaupati moramo v Gospoda in njegovo časovnico.
Seveda se moramo zavzemati za resnico. Toda obenem moramo spoštovati prepričanja drugih in njihovo pravico, da se odločijo, da ne bodo sprejeli evangelija.
Naj vas ne skrbi zaradi ljudi, ki so si zadali poslanstvo, da bodo kritizirali in rušili Cerkev, ki so pripravljeni lagati o naših prepričanjih in jih napačno prikazovati. To prepustite Gospodu. Zmedel jih bo in jim dal priložnost, da se učijo in spremenijo – sčasoma.
Tako kot mi so tudi živali večna bitja, za katera skrbi nebeški Oče.
Tudi naše živalske prijatelje je ustvaril nebeški Oče.
Morda se zdi malenkostna podrobnost, a v 77. razdelku Nauka in zavez je razodeto nekaj resnično čudovitega: Tudi živali imajo dušo!
To je nekaj, v kar je veliko ljudi vedno verjelo – zdi se resnično – čeprav Sveto pismo in Mormonova knjiga tega pravzaprav nista zapisala. Gospod je to torej jasno razglasil.
Tako kot ljudje so bile tudi »živali«, »plazeče živali« in »ptice neba«, naprej ustvarjene duhovno. Njihova telesa iz duha, tako kot naša, spominjajo na snovna telesa. In tako kot mi bodo deležne »večne blaženosti« – sreče in radosti v svojem vstalem telesu. (Gl. Nauk in zaveze 77:2–3.)
Vemo, da je nebeški Oče ustvaril živali, nam dal skrbništvo nad njimi in želi, da z njimi ravnamo prijazno. Prav kakor mi so tudi to večna bitja, za katera nebeški Oče skrbi.
Dobro izkoristite blagoslove, ki ste jih prejeli.
Zamisel, da z veliko močjo prihaja velika odgovornost, ne izvira iz superjunakov. Enako mnenje je izrazil Odrešenik, ko je preroku Josephu Smithu rekel: »Od tega, kateremu je veliko dano, se veliko zahteva.« (Nauk in zaveze 82:3)
Naši talenti, darovi in blagoslovi prihajajo od Gospoda. Slaba zamisel je, da jih jemljemo za samoumevne. Če vas je Gospod blagoslovil z bistrim umom in žejo po znanju, vendar zapravljate čas v šoli in se zadovoljite s povprečnimi ocenami, potem ste svoj dar zlorabili. Enako velja za nekoga, ki je zelo močan, ki svojo moč uporablja za to, da ustrahuje druge, ali enako velja za nekoga, blagoslovljenega z dobrim smislom za humor, ki ga uporablja za poniževanje ljudi (številni od nas moramo delati na tem).
Gospod želi, da ravnamo po svojih najboljših močeh – in to, mimogrede, v primerjavi s svojimi sposobnostmi, ne s sposobnostmi koga drugega. Odvisno od tega, o kateri veščini govorimo, je lahko »najboljše«, kar lahko daste vi, boljše ali slabše od »najboljšega« nekoga drugega. In to je v redu! Bodite hvaležni za svoje vrline in ponižni glede svojih šibkosti in dovolite Gospodu, da vam pomaga uresničiti vaš potencial.