Pomoč in vodstvo za vašo prihodnost

Ko je prerok, predsednik Spencer W. Kimball (1895–1985), leta 1975 obiskal Južno Korejo, sem bil star sedemnajst let. Videl sem ga na sestanku, kjer se je zbralo okrog štiristo mladih Korejcev, da bi slišali njegov glas.

Predsednik Kimball je pripovedoval, kako je od mladih nog vsak dan preučeval svete spise in molil. Govoril je o pomembnosti določanja prioritet. Rekel je, da bi morali hoditi na seminar, se pripraviti na misijon in večno zakonsko zvezo ter si prizadevati za odrešitev. Tudi pričeval je.

Prerokove besede so mi razsvetlile razmišljanje. Bil sem v srednji šoli, vendar me šolsko delo ni zanimalo. Rad sem imel šport! Nogomet sem igral, kadarkoli sem imel priložnost, in pogosto sem ga igral, namesto da bi se učil. Nisem bil dober učenec. Potem, ko sem slišal preroka, sem še vedno rad igral nogomet, vendar sem se odločil, da si bom postavil nekaj prioritet.

Po svojih najboljših močeh se bom učil. Služil bom misijon, se pečatil v templju in imel srečno družino. Vedel sem, da bom moral, če hočem imeti to veličastno prihodnost, ne glede na vse slediti preroku.

Ob vseh priložnostih in izzivih, s katerimi se boste soočili, boste v redu, če boste sledili vodstvu, ki ga nudijo živi preroki.

Zavezal sem se, da bom služil misijon, vendar je v Južni Koreji vojaško služenje obvezno. Po srednji šoli je veliko fantov vstopilo v vojsko, opravilo obvezno služenje in se takoj posvetilo izobraževanju in našlo zaposlitev. Težko je bilo nameniti še dve leti misijonarskemu služenju. Takrat je bilo le nekaj korejskih starešin.

Ko sem dopolnil devetnajst let, sem se držal zaveze ter pripravil in poslal misijonarsko dokumentacijo. Poklican sem bil na služenje v korejski misijon Busan. Leto kasneje so me vpoklicali v vojsko. Tako zelo sem bil žalosten, da sem moral prekiniti misijon.

Ko sem tri leta kasneje končal služenje vojaškega roka, sem čutil, da misijona še nisem zaključil. Vsi so mi rekli: »Misijon si že odslužil. Gospod razume tvojo situacijo, zato je samo enoletno služenje v redu.«

Dobro prijateljico s seminarja sem vprašal, kaj naj naredim. Rekla je, da ve, da bom služil še eno leto svojega misijona. Njeno zaupanje mi je vlilo samozavest in potrdilo, da bom še služil. Drugo leto svojega misijona sem služil v korejskem misijonu v Seulu. Ko sem končal, sem bil star že petindvajset let. Kasneje sem se poročil s to isto prijateljico in pečatila sva se v laieskem templju na Havajih.

Ta izkušnja me je naučila, da se bo vse dobro izšlo, četudi se stvari ne odvijajo tako, kot ste načrtovali. Ko se vaši načrti in vizija ujemajo z Gospodovo voljo za vas, vam bo pomagal pri življenjskih odločitvah.

Čeprav kot fant nisem bil prepričan, kakšno življenje bom imel, sem spoznal, da je to, da duhovne stvari postavim na prvo mesto, ključ do uspeha – ne samo v tem življenju, temveč tudi v prihodnjem.

Ko ste se krstili, ste prejeli dar Svetega Duha. Ko se osredotočate na navdih, ki ga prejemate, vas bo Sveti Duh varoval in vas vodil po pravi poti. Občutili boste tudi tolažbo in mir.

Ko se pripravljate na prihodnost, ne pozabite:

• preučujte svete spise,

• še naprej molite,

• sledite preroku,

• vedno se zanašajte na Gospoda.

Ko sem bil vaših let, sem se učil o Odrešenikovih značilnostih in lastnostih in kako sem mu lahko bolj podoben. On je popoln. V tem življenju ne morem biti popolnoma tak kot on, vendar se trudim po najboljših močeh in tako postajam boljši.

Vem, da Jezus Kristus živi. Zaradi njega imam veliko upanje za prihodnost – in tudi vi ga imate lahko!