Sončna svetloba v mojih viharjih

Pred kratkim sem prestala nekaj zelo težkega. Oče in mati sta ločena, mama pa dela v tujini. Odraščala sem z babico – prav ona mi je predstavila evangelij in Cerkev. Toda letos je nepričakovano umrla.

Bila je zadnja, za katero bi pomislila, da bo umrla. Včasih sem mislila, da bom umrla pred njo, ker je bila tako zdrava! Nikoli ni pokazala šibkosti in pred mano je bila vedno močna. Nikoli si nisem predstavljala življenja brez nje.

Ko je umrla, sem si včasih želela, da bi umrla tudi jaz. Razmišljala sem, da bi si vzela življenje. A kmalu sem šla na kolsko dejavnost za mlade, kjer smo imeli lekcijo o načrtu odrešitve.

Poznala sem načrt odrešitve, toda morda je bilo moje razumevanje načrta nekoliko zamegljeno zaradi tega, kar se je zgodilo moji babici. Ko sem poslušala, sem pomislila: »Pozabila sem na blagoslove tega, da se je Jezus Kristus žrtvoval zame.«

Spoznala sem, da je Jezus Kristus umrl, da bi me rešil. Svojega življenja ne bi smela končati zaradi težav, ki jih imam. Načrt sreče mi vliva upanje, da bom babico nekega dne spet videla, ker se življenje s smrtjo ne konča. Še naprej moram slediti Odrešeniku, da jo bom lahko spet videla.

Ko mi je umrla babica, se je k meni preselila sestrična in postala moja skrbnica. Moji bratranci in sestrične so moji najboljši prijatelji, a sprememba je bila kljub temu res težka. Morala sem se naučiti vseh opravil, ki jih je včasih opravljala babica. Morala sem se zbuditi za v šolo in skrbeti za dom.

Naš škof je vselej govoril o samostojnosti, zato sem to poiskala v Evangelijski knjižnici. Pomagalo mi je, da sem se naučila stati na lastnih nogah.

Še vedno sem tudi v stiku z očetom. Nekega dne sva se sprla. Res mi je bilo težko zaradi tega, a nenadoma se je pojavila možnost, da grem na mladinsko tempeljsko potovanje. Ko sem bila v templju, sem občutila mir. Nisem razmišljala o težavah doma. Nisem razmišljala o jezi, ki sem jo čutila do očeta. Razmišljala sem, kako bi mu pomagala. Razmišljala sem, da bi bila dober zgled. Razmišljala sem o večnih stvareh, o tem, da bi se nekega dne v templju pečatila s starši. Odločila sem se, da se bom očetu opravičila, ker sem se kregala z njim.

Naučila sem se, naj se vedno osredotočam na Jezusa Kristusa in nebeškega Očeta. Od njiju črpam moč in pomnim, da bosta poskrbela zame.

Razumevanje načrta odrešitve, zlasti Odrešenikove odkupne daritve, mi je pomagalo, da sem premagala misli na samomor. Pomaga mi, da v življenju občutim mir. Daje mi upanje, da bom nekega dne na drugi strani tančice spet srečala babico.

Jezus Kristus je upanje, da nadaljujem svoje življenje, čeprav imam veliko izzivov. Njegova ljubezen do mene je neskončna. On je sonce v mojem življenju. Ko je viharno ali dežuje, je ob meni. On je moj Odkupitelj. On je moj dom. On je moje življenje. Pomaga mi, da vztrajam. Je eden od razlogov, zakaj rada živim.