Mir v molitvi

»Višje, oče!« je vzkliknila Mary.

Oče se je zasmejal in še enkrat močno porinil gugalnico. Gugalnica je bila privezana na veliko drevo, ki se je nagibalo čez reko Misisipi. Mary je rada občutila veter na obrazu in vznemirjenje, ko se je zagugala nad vodo in nazaj.

»Jaz sem naslednja!« je rekla Elizabeth.

Mary je skočila z gugalnice, da je prišla na vrsto njena sestra.

Maryjina družina je živela v Nauvooju. Njeni starši so se Cerkvi pridružili pred nekaj leti in prodali so vse, kar so imeli, da so se preselili tja in se pridružili drugim svetim.

Nauvoo je bil zelo živahen kraj. Vsak dan so prihajali novi ljudje. Gradnja novega mesta je terjala trdo delo in pomagali so celo otroci. Ker je Mary pomagala, se je počutila odraslo in pomembno. Včasih je pomagala tako, da je očetu prinesla kosilo, ko je delal na novem templju.

Mary je v nedeljo oblekla najboljšo obleko ter bratom in sestram pomagala, da so se pripravili za cerkev. Vsi so se zbrali pod drevesi, da so prisluhnili preroku Josephu Smithu, ki je učil o Jezusu Kristusu. Mary se je rada učila o tem, kako bodo nekega dne spet lahko živeli z nebeškim Očetom. Prerok je videl in slišal toliko čudovitih stvari.

Vendar drugi ljudje preroka niso marali. Mary je slišala zgodbe o ljudeh, ki so mu hoteli škodovati.

Nekega poletnega večera je Mary pomagala materi pospraviti po večerji. Potem je prišel domov oče. Imel je solzne oči.

»Kaj se je zgodilo?« ga je vprašala mama.

»Preroka Josepha so ubili,« je rekel oče.

Tudi mama je začela jokati. »Kako naj gre Cerkev naprej brez njega?« je vprašala.

Mary je bila silno žalostna in prestrašena. Vedela je, da je prerok izvoljeni Božji služabnik. Kako je nebeški Oče to lahko dopustil?

Začela je jokati in stekla iz hiše na vrt. Ko je Mary ob grmovju padla na kolena, je začela moliti. »O, nebeški Oče, kaj bomo storili? Našega preroka so ubili.« Po licih so ji tekle solze.

Nato je Mary v mislih zaslišala blag glas. Dvignil bom drugega preroka, ki bo vodil moje ljudstvo.

V srcu je začutila mir in radost. Obrisala si je solze in kar se da hitro stekla v hišo.

»Mama! Oče!« je rekla Mary. »Molila sem in nebeški Oče mi je odgovoril.« Povedala jima je o glasu in občutku miru, ki ga je začutila.

Ko sta mama in oče Mary objela, je vedela, da bo vse v redu. Še vedno je bila žalostna in vedela je, da jih čakajo težki časi. Toda nebeški Oče jih bo še naprej vodil in jim pomagal.

Ilustrirala: Kristin Sorra