Pripravljeni na srečanje z Odrešenikom

Dragi bratje in sestre, ob začetku tega božičnega časa sem se v mislih obrnil k tistim, ki so morda zdoma, vključno z zelo velikim številom misijonarjev, ki zdaj služijo.

Za božič sem bil prvič zdoma kot misijonar v Angliji decembra 1960. Služil sem v Swindonu v Angliji.

Swindon smo odprli za misijonarsko delo približno devetdeset dni prej. Za nedeljske sestanke smo prostor najemali. Blagoslovljeni smo bili, da smo imeli nekaj spreobrnjencev – začetek veje.

Na božični večer sva se z družabnikom, starešino Noelom Lukom, odločila, da na območju, kjer sva služila, ljudi pozdraviva pri njih doma ter jim pustiva kratko božično sporočilo in blagoslov. Bil je lep večer in skozi oblake na nebu je sijala svetla luna, ki je ustvarjala nebeški občutek. Nenadoma sva se zavedla, da vsi v soseski na televiziji gledajo priljubljenega komika in pevca Harryja Secombeja. Pel je priljubljeno pesem »Bless This House« (Blagoslovi to hišo). Ganljivo je predstavil svete besede; navajam:

Blagoslovi tukajšnje ljudi.

Naredi, da bomo čisti, brez greha bili.

Blagoslovi nas vse, da bomo mi

primerni, o Gospod, da bomo s teboj bivali.

Zaradi njegove interpretacije so se nama orosile oči. Pesem, ki se je slišala skoraj iz vsakega doma, se je visoko dvigala in spuščala z oblakov. S starešino Lukom sva močno začutila, da sva resnično sla našega Gospoda in Odrešenika, Jezusa Kristusa, ki poskušava služiti in blagoslavljati otroke nebeškega Očeta.

Kot misijonar sem spoznal, da smo vsi, kjerkoli živimo na zemlji, daleč od doma – našega nebeškega doma. Udobje tistega doma lahko občutimo tako, da služimo Odrešeniku.

V zadnjih letih nas Cerkev spodbuja, naj še posebej v tem božičnem času poudarjamo luč, ki jo Odrešenik prinaša vsemu svetu. Cerkev ima sijajno pobudo Svetu prinesite luč, s katero naj bi vsakomur pomagali, da bi razmišljal o Odrešeniku. To spremlja pobuda, da bi darovali ljudem v stiski in krščansko služili.

Cerkev je lani začela s pobudo Svetu prinesite luč tako, da je uporabila velike digitalne zaslone, ki so na Times Squareu v New York Cityju postavljeni v krogu.

Z Mary sva bila prisotna, ko je bila ganljiva uprizoritev Odrešenikovega rojstva prikazana na ogromnih digitalnih panojih. To je bila globoko duhovna izkušnja. Letos so doživetje s Times Squarea ponovili v številnih mestih po vsem svetu.

Ko sem bil med dogodkom Svetu prinesite luč v New York Cityju, sem opazil, da so si veleblagovnice prizadevale, da bi bile njihove izložbe čim bolj zanimive.

Spomnim se nedeljske izdaje New York Timesa, ki je imela celostranski članek z naslovom: »Praznične izložbe se vračajo. Tudi nakupovalci se.« Članek je pripovedoval o tradiciji, po kateri so Peto avenijo v New York Cityju krasile razkošne izložbe veleblagovnic. Kolikor sem lahko ugotovil na podlagi članka in mojega nedavnega obiska, nobena od teh izložb ni prikazovala božičnih prizorov ali otroka Kristusa.

Ko sem bral članek, sem se spomnil božičnih izložb v veleblagovnicah v Salt Lake Cityju iz svoje mladosti, v katerih je bil otrok Kristus. Spomnil sem se tudi pripovedi iz tistega obdobja o nakupovalnem središču na srednjem zahodu, ki je želelo poudariti božično temo, da bi ustvarilo božični občutek in pritegnilo kupce. Izobesili so velik pano z napisom: »H komu bi prišel Kristus, če bi prišel nocoj?« V izložbah je bilo pod znakom prikazanih več prizorov. Če se prav spomnim prizorov:

• je bil eden s starejšo žensko v postelji, ki jo je oskrbovala medicinska sestra. Videti je bila zelo bolna.

• Drugi je bil z mlado materjo z novorojenčkom. Z njenega obraza je žarela radost.

• Tretji prizor je prikazoval družino z jokajočimi otroki. Jasno je bilo, da hrane ni dovolj, božičnih daril pa bo malo, če sploh kaj.

• Četrti prizor je pokazal očitno premožno družino, ki je odvijala številna darila.

• Peti prizor je bila prijetna, a ponižna družina s številnimi otroki, ki so skupaj veselo prepevali.

Ko razmišljam o petih razstavah in panoju »Če bi Kristus prišel nocoj, h komu bi prišel?«, se mi utrneta dve misli.

Prvič, vemo, da ko bo Odrešenik prišel drugič, ne bomo vedeli ne dneva ne ure.

Drugič, ko bo Jezus Kristus prišel, kot je predsednik Russell M. Nelson učil na nedavni generalni konferenci, »[se] bo vrnil na zemljo kot Mesija tisočletnice«. Da bomo pripravljeni, nas predsednik Nelson nagovarja, »naj [svoje] življenje znova posvetimo Jezusu Kristusu«. V skladu s tem bi na panoju morda bolj pravilno pisalo: »Kdo bi bil pripravljen, da bi lahko sprejel Kristusa, če bi prišel nocoj?«

Ko se spominjam izložbenih prizorov, ugotavljam, da vse, kar nam povedo, govori le o fizičnem in finančnem stanju ljudi, nič pa o njihovem duhovnem stanju. V izložbah so bili upodobljeni posamezniki, ki so bili stari in bolni in zdravi in novorojeni. Bili so tudi bogati in revni. Toda starost, zdravje in finančno stanje nam ne povedo tistega, kar je zares pomembno, to je stanje njihovega duha.

V Nauku in zavezah beremo o pogojih za krst v Kristusovi Cerkvi. Merila temeljijo predvsem na tem, da ljudje postanejo ponižni, da imajo »strto srce in skesanega duha«, se pokesajo in »služijo [Jezusu Kristusu] do konca«. Cilj je, da postanemo »pobožni učenci Jezusa Kristusa« in da napredujemo na poti zavez, ki nas pripravlja na blagoslove njegove odkupne daritve.

Kristus je zgled v vsem. Razglasil je: »Glejte, jaz sem luč; dal sem vam zgled.« Ko se ozremo na stanje svojega duha, bi bilo dobro, da bi se ozirali k njegovemu popolnemu zgledu. Odrešenik nam je pokazal pot, kako srečo, smisel in veselje najti v tem življenju in v večnosti. Sreča in veselje določata božičnega duha.

V Janezu 19:5 beremo, da je Pilat Jezusa privedel pred tiste, ki so hoteli, da bi ga križali. »Imel je trnovo krono in škrlaten plašč. Pilat jim je rekel: ‘Glejte, človek!’«

V tem božičnem času si na kratko oglejmo Človeka, ki je Kristus, in darove, ki jih je omogočil.

Najprej razmislimo o njegovem čudežnem rojstvu.

Vemo, da je bilo to dragoceno dete, ki ga v tem božičnem času slavimo, Očetov edinorojeni Sin. Od Očeta je podedoval moč večnega življenja – moč, da živi. Od umrljive matere je podedoval moč, da lahko umre. Že od začetka je bil izvoljen za svoje sveto poslanstvo.

Matej 1:23 se glasi: »Glej, devica bo spočela in rodila sina in imenovali ga bodo Emanuel, kar v prevodu pomeni Bog z nami.«

Drugič, razmislimo o njegovem popolnem in brezgrešnem življenju ter zgledu. Čeprav je trpel vsakršne bolečine, nadloge in skušnjave, je svoje poslanstvo uspešno izpolnil. On je naš zgled in začrtal je pot, po kateri bi morali iti. Svoje življenje je posvetil ubogim, revnim, bolnim in prizadetim ter uspešni izpolnitvi večnega načrta, za katerega je edini izpolnjeval pogoje.

Tretjič, razmislimo o njegovi smrti, vstajenju in odkupni daritvi.

Glede odkupne daritve v priročniku Pridigajte moj evangelij lepo in preprosto piše: »Odrešenikova odkupna daritev je vključevala trpljenje v Getsemaniju, trpljenje in smrt na križu ter vstajenje. Trpel je nedoumljivo – tako zelo, da je krvavel iz vsake pore.«

V Nauku in zavezah 76:41 beremo, »da je prišel na svet, in sicer Jezus, da bo za svet križan in da bo nosil grehe sveta in da bo svet posvetil in da ga bo očistil vse nepravičnosti«.

Odkupna daritev Jezusa Kristusa je največji dogodek in dar v vsej zgodovini človeštva. Vsi smo grešili in le preko odkupne daritve Jezusa Kristusa lahko prejmemo milost in živimo z Bogom.

Četrtič, pripravimo se na njegov drugi prihod.

V Stari zavezi je Job učil, da bo Jezus »poslednji dan stal na zemlji«. Predsednik Russell M. Nelson je to lepo učil, da »bo [Kristus] zadeve svoje Cerkve vodil tako iz starega Jeruzalema kot iz novega Jeruzalema«. Sedaj je čas, da se pripravimo na ta dogodek. Sveti spisi pravijo: »Pripravite se na veliki Gospodov dan.«

Moj zadnji nasvet je, naj ljubimo Gospoda in mu služimo. Ko premišljujemo o svojem duhovnem stanju in svojih pripravah na to, da bomo pozdravili Odrešenika, bi morali najprej »[ljubiti] Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in z vsem mišljenjem«. In drugič: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.«

Naša ljubezen do Boga in sočloveka je največja preizkušnja stanja našega duha. Če ljubimo Boga, se bomo držali njegovih zapovedi. In če ljubimo svoje bližnje, jim bomo služili in bili v bistvu Odrešenikove roke.

V Nauku in zavezah Odrešenik uporablja naslednje besede: »Da, ljudem bom odprl srca in /…/ po tvoji roki bom ustanovil cerkev.«

Najpomembnejši način, kako v tem božičnem času Odrešeniku lahko izkažemo hvaležnost, je, da smo njegovi služabniki – da smo pravzaprav njegove roke tukaj na zemlji.

V tem lepem času, ko praznujemo rojstvo našega Gospoda in Odrešenika Jezusa Kristusa, vam pričujem, da živi. On je naš zgled, naš zagovornik pri Očetu in je naredil vse, kar je potrebno, da bi se vrnili v Očetovo in Sinovo navzočnost. Bilo bi modro, če bi sledili Jezusu Kristusu in sprejeli darove, ki jih je omogočil.

Naj bo vaš božič, ko se osredotočate na Jezusa Kristusa, čudovit!

V imenu Jezusa Kristusa, amen.