Branje poezije v Stari zavezi

Prvič, morda vam bo pomagalo, če boste vedeli, da hebrejska poezija v Stari zavezi ne temelji na rimah kot nekatere druge vrste poezije. In čeprav so rime, igra besed in ponavljanje glasov značilne lastnosti starodavne hebrejske poezije, se v prevodu običajno izgubijo. A značilnost, ki jo boste opazili, je ponavljanje misli oziroma idej, kar včasih imenujemo »paralelizem«. Sledi preprost primer iz Izaija:

Psalm 29 ima veliko podobnih si vrstic, na primer:

In tule je primer, ko to, da vemo, da je drugi verz podoben prvemu, olajša razumevanje odlomka:

V teh primerih je pesnik ponovil idejo z malenkostnimi razlikami. Ta tehnika lahko poudari ponavljajočo se idejo, razlike pa uporabi, da jo podrobneje opiše oziroma razvije.

V drugih primerih imata obe povedi podoben jezik za posredovanje nasprotujočih si idej, kakor v temle primeru:

Tovrstni paralelizem se ni zgodil slučajno. Pisci so ga uporabili namerno. To je pripomoglo, da so duhovne občutke oziroma resnice izrazili z močjo in lepoto. Ko torej v starozaveznem pisanju opazite paralelizem, se vprašajte, kako vam pomaga razumeti pisateljevo sporočilo. Na primer, kaj je nemara poskušal povedati Izaija, ko je »moč« primerjal s »prazničnimi oblačili« in »Sion« z »Jeruzalemom«? (Izaija 52:1) Kaj lahko sklepamo o besedni zvezi »mil odgovor«, če vemo, da je njeno nasprotje »žaljiva beseda«? (Pregovori 15:1)

Nekateri branje poezije primerjajo s spoznavanjem novega človeka. Branje starozavezne poezije je torej morda podobno spoznavanju nekoga iz daljne dežele in tuje kulture, ki govori drugačen jezik kakor mi – in ki je star več kot dva tisoč let. Ta človek bo verjetno rekel kaj, kar sprva ne razumemo, a to ne pomeni, da nima povedati nič dragocenega. Le nekaj časa moramo preživeti z njim in poskušati videti stvari z njegovega zornega kota. Morda bomo celo ugotovili, da se v srcih pravzaprav zelo dobro razumemo. In če pokažemo potrpežljivost in sočutje, naš novi znanec sčasoma lahko postane dragi prijatelj.

Ko torej berete odlomek iz Izaija, na primer, na to glejte kot na uvod v novo poznanstvo. Vprašajte se: »Kakšen je moj splošni vtis?« Kaj ob odlomku občutite – čeprav ne razumete vsake besede? Nato ga znova preberite, po možnosti večkrat. Razmislite o branju na glas; nekateri ljudje tako odkrijejo dodaten pomen. Bodite pozorni na posebne besede, ki jih je Izaija izbral, zlasti besede, ki vam v mislih ustvarjajo sliko. Kako se ob teh slikah počutite? Kaj dajejo slutiti o Izaijevih občutkih? Bolj boste preučevali besede teh starozaveznih piscev, bolj boste spoznavali, da so svoje besede in tehnike izbirali namerno, da bi izrazili globoka duhovna sporočila.

Pesmi so lahko čudovite prijateljice, ker nam pomagajo razumeti naše lastne občutke in izkušnje. Starozavezne pesmi so zlasti dragocene, saj nam pomagajo razumeti naše najbolj pomembne občutke in izkušnje – tiste, ki so povezane z našim odnosom z Bogom.

Ko boste preučevali poezijo v Stari zavezi, ne pozabite, da je preučevanje svetih spisov najbolj dragoceno, ko nas vodi k Jezusu Kristusu. Bodite pozorni na simbole, podobe in resnice, ki v vas utrjujejo vero vanj. Med preučevanjem prisluhnite navdihu Svetega Duha.