Izraelova hiša

Jakob je nekje v puščavi vzhodno od Kanaana živčno pričakoval srečanje z bratom dvojčkom Ezavom. Ko ga je pred približno dvajsetimi leti nazadnje videl, ga je Ezav hotel ubiti. Jakob se je vso noč boril, da bi dobil Božji blagoslov. Bog je njegove molitve uslišal zaradi njegove vere, vztrajnosti in odločenosti. Tisto noč je dobil novo ime Izrael, kar med drugim pomeni »vztraja z Bogom« (1 Mojzes 32:28, opomba b).

Takrat se ime Izrael prvič pojavi v Svetem pismu, in to ime se pojavlja skozi vso knjigo in zgodovino. Kmalu se je nanašalo na več kot zgolj enega človeka. Izrael je imel dvanajst sinov in vse njihove potomce so poznali kot »Izraelovo hišo«, »izraelske rodove«, »izraelske otroke« oziroma »Izraelce«.

Izraelski otroci so skozi vso zgodovino močno poudarjali, da so potomci enega od dvanajstih Izraelovih rodov. Njihov rodovnik je bil pomemben del njihove zavezne identitete. Apostol Pavel je razglasil, da je »iz Benjaminovega rodu« (Rimljanom 11:1). Eden od razlogov, zakaj je Lehi svoje sinove poslal v Jeruzalem, da bi pridobili medeninaste plošče, je bil, da so vsebovale »rodoslovje [njegovih] očetov« (1 Nefi 5:14). Lehi je odkril, da je Jožefov potomec, in to, da je njegovo potomstvo vedelo, da je povezano z Izraelovo hišo, se je v letih, ki so sledila, izkazalo, da je zanje pomembno.

Danes v Cerkvi morda slišite za Izraela v izrazih, kot je »zbiranje Izraela«. Pojemo o odkupitvi Izraela (»Izraelov Rešitelj«), upanju Izraela (»Hope of Israel) in starešinah Izraela (»Ye Elders of Israel«). V teh primerih ne govorimo oziroma pojemo o starodavnem izraelskem kraljestvu oziroma sodobni državi, ki se imenuje Izrael. Temveč imamo v mislih ljudi, ki so bili v Cerkev Jezusa Kristusa zbrani iz narodov sveta. V mislih imamo ljudi, ki vztrajajo z Bogom, ki iskreno prosijo za njegove blagoslove in ki so s krstom postali njegovo ljudstvo zaveze. Z besedami predsednika Russella M. Nelsona biti od Izraela pomeni »dopustiti, da v našem življenju zmaga Bog, /…/ dopustiti, da bo imel najmočnejši vpliv v našem življenju Bog«.

Vaš patriarhalni blagoslov razodene vašo povezavo z enim od rodov Izraelove hiše. To je več kot le zanimiv del družinske zgodovine. Opraviti ima tudi z vašo sedanjostjo in prihodnostjo. Biti del Izraelove hiše pomeni, da ste v zaveznem odnosu z nebeškim Očetom in Jezusom Kristusom. To pomeni, da naj bi bili kakor Abraham »blagoslov« za Božje otroke (1 Mojzes 12:2, Abraham 2:9–11). To s Petrovimi besedami pomeni, da »ste izvoljeni rod, kraljevsko duhovništvo, svet narod, ljudstvo za Božjo last, da bi oznanjali odlike tistega, ki vas je poklical iz teme v svojo čudovito luč« (1 Peter 2:9). To pomeni, da vi »dopustite, da zmaga Bog« – da ste tisti, ki »vztraja z Bogom«, ko spoštujete svoje zaveze z njim.