Če zaupate v Boga, je vse bolje

V tem času sem začela dvomiti o verodostojnosti evangelija, o svojem pričevanju in o tem, kdo je Jezus Kristus. V nekem trenutku sem celo podvomila v njegov obstoj in začela misliti, da sem ateistka. Moje srce je bilo trdo in hladno kot leden kamen.

To obdobje mojega življenja je bilo neverjetno težko in zapleteno. Mislim, da zato, ker ko prenehamo verjeti v Jezusa Kristusa in njegovo moč, naše življenje izgubi smisel in postanemo nesrečni.

Sčasoma me je oče prepričal, naj spet začnem hoditi v cerkev. To sem naredila, čeprav sem bila še vedno zmedena in sem se borila z veliko vprašanji.

Nekega dne sem v cerkvi videla plakat za seminar. To je v meni vzbudilo zanimanje. Obrnila sem se na škofa, da bi ga nekoliko povprašala o tem. Takoj me je dodal v klepet seminarske skupine in mi povedal, da se začne ob 5.30.

Tako sem se začela udeleževati seminarja. To mi je pomagalo, da sem spoznala nove prijatelje in nazadnje pridobila pričevanje o Cerkvi in svetih spisih. Imela sem učiteljico, ki je moj razred resnično spodbujala in iz nas izvabljala najboljše. Odkrila sem, da s preučevanjem svetih spisov resnično lahko spoznamo Odrešenika. Obstaja razlika med poslušanjem pričevanja nekoga in iskanjem lastnega s preučevanjem in vero.

Sprva sem nebeškega Očeta in Jezusa Kristusa spoznavala glede na to, kar so mi povedali drugi. Vendar se ne moremo vedno zanašati zgolj na pričevanja drugih. Prizadevati si moramo, da bomo Odrešenika spoznali sami.

Vzeti si moramo čas za Odrešenika in za božanske stvari, da lahko postanemo eden njegovih učencev. Spoznala sem, da ga spoznaš, ko:

1. ga načrtno iščeš,

2. bereš svete spise,

3. si prizadevaš duhovno napredovati,

4. moliš,

5. hodiš v tempelj,

6. služiš drugim,

7. se postiš,

8. slediš Odrešenikovemu vzoru,

9. imaš čisto srce,

10. nočeš o drugih govoriti slabo ali jih opravljati.

Vse to mi je pomagalo, da sem spoznala Odrešenika – in postala ena njegovih učencev. Biti učenec Jezusa Kristusa je zelo pomembno, ker z njegovo lučjo lahko pomagamo drugim. Če smo dober zgled, drugi lahko vidijo, kakšen blagoslov je evangelij.

Ko sem se vrnila v cerkev, sem bila povsem na tleh – težili so me dvomi, bila sem brez prijateljev, brez upanja, nisem vedela, kdo v resnici sem in kakšen je moj namen.

Zdaj je evangelij »plamen«, ki mi razsvetljuje življenje in mi pomaga, da delam, kar je prav, in postajam boljši človek. Ne vem, kje bi bila brez evangelija.

Če zaupate v Boga, je vse bolje. Od trenutka, ko ga boste iskali, se boste začeli vzpenjati iz jame in postopoma bo vse bolje. Seveda se bodo nadloge še pojavljale, a zaupanje in želja, da bi verjeli, vas bosta postopoma dvignili. Morda bo potreben čas, vendar bo vse bolje!

Če zaupate v nebeškega Očeta, se boste lahko soočili z vsem, kar prestajate – najsi gre za izzive, dvome, zdravstvene težave ali osamljenost. Morda boste na primer na izpitih dobili dobre ocene, zdravje se vam bo izboljšalo ali pa boste prejeli odgovore – včasih odgovore, za katere ste prosili od svojega desetega leta, kot se je zgodilo meni – če boste Boga iskali in mu zaupali.

O tem sem prepričana. Zahvaljujoč evangeliju lahko rečem, da sem se spremenila. Pravzaprav se je vse spremenilo – moje srce, misli, obnašanje in načela. Zdaj poznam resnico in zato je vse drugače. Zaradi evangelija Jezusa Kristusa je vse bolje.