Odločitev za tempelj

Najbližji tempelj se nahaja na drugem otoku. Da bi prišli tja, moramo na 45-minutni let ali dvanajsturno vožnjo z ladjo. Še nikoli prej nisem bila v templju in v zadnjem šolskem letu je mama načrtovala, da bomo šli. Eno leto je varčevala, da bi moja družina lahko šla skupaj.

Na žalost bi se vrnili domov po začetku šolskega leta, kar me je skrbelo. Vedno se mi je zdelo pomembno, da imam v šoli dobro povprečno oceno (GPA), da bi lahko prejela štipendijo za fakulteto. Razmišljala sem, da ne bi šla v tempelj, ker bi odsotnost lahko škodovala mojemu končnemu GPA. Potem je mama rekla: »Zakaj ne moliš in prosiš za Gospodovo pomoč?«

Malo sem oklevala, ker sem se bala, a sem se odločila moliti. Nebeški Oče me je vodil in odločila sem se, da grem v tempelj. Ves teden, ko smo bili tam, smo vsak dan hodili v tempelj. Bilo je čudovito! Opravljanje krstov je bila neverjetna izkušnja; Duha sem lahko občutila zelo močno.

Na koncu mi je uspelo končati šolo z dobro GPA. Ohranjanje tesnega odnosa z Odrešenikom mi je pomagalo, da sem v tistem času ohranila upanje. Vedela sem, da je z menoj in mi daje moč. Gospod se zaveda naših prizadevanj in ko mu predamo stvari v roke, lahko zaupamo, da bo vse v redu.

Tako hvaležna sem, da je moja sestra pogumno povabila misijonarje k nam domov. Z njo sva bili prvi v naši družini, ki sva se krstili – jaz sem bila stara trinajst let, ona pa petnajst. Vem, da sem ljubljeni otrok nebeškega Očeta. Moj zemeljski oče ni bil nikoli prisoten v mojem življenju, vendar mi pomaga to, da vem, da imamo nebeškega Očeta in da sem ustvarjena po njegovi podobi. Čutim njegovo ljubezen do mene; Vem, da mi stoji ob strani v najtežjih trenutkih.