Gradnja domov in pričevanja
Sarahino gradbeno podjetje je cvetelo. A morala se je odločiti.
Foto: AdamC. Olson, z izjemo omenjenega
Za Noeta je bila ladja. Pri kralju Benjaminu je šlo za stolp. Jeredov brat se je odločil za barke. Pa Sarah Christensen iz Montane v ZDA? No, odločila se je, da želi graditi hiše.
Hermano Christensen, zdaj redno misijonarko, ki služi v minnesotskem misijonu v Minneapolisu, je nekoč malce razdražilo, ker je misijon postal ovira njenim ciljem glede gradnje – in to sploh ni bil njen misijon!
Začnimo na začetku.
»Očetu že vse življenje pomagam graditi stvari,« pravi. »Navadila sem se električnih orodij in gradnje, in resnično sem to vzljubila. Ko sem bila stara 16 let, sem se odločila, da želim ustanoviti lastno gradbeno podjetje.«
»Oče me je naučil sestavljati stvari, od dveh desk do cele hiše,« pravi Sarah.
Gradnja podjetja
Sarah je prvič preuredila hišo nekega poletja. Tako ji je bilo všeč, da se je naslednje leto lotila še enega projekta preurejanja. Nazadnje se je odločila, da se bo lotila še večjega projekta – hiše za prodajo, ki bi jo z ekipo podizvajalcev zgradili od temeljev do konca, z upanjem, da jo bo prodala z dobičkom.
Dan rušenja! Sarah v enem od svojih projektov macolo odnese v kopalnico.
Ustanovitev podjetja ni bila lahek projekt, še posebej zato, ker je Sarah še vedno hodila v srednjo šolo in tekla kros.
Sarah je pri šestnajstih letih ustanovila lastno gradbeno podjetje.
»Toliko sem se naučila,« pravi. »Za plačilo ljudem sem moral uporabiti čekovno knjižico, česar še nikoli prej nisem storila. Morala sem se navaditi pogovorov z neznanci, ki so bili moji podizvajalci. Naučila sem se tudi, kako se spoprijeti s stresom vodenja podjetja, kar ni bilo vedno zabavno. Vedno je prisotna skrb, da pri prodaji hiše ne boš zaslužil dovolj denarja, da bi pokril stroške.«
Nikoli sama
A kljub skrbem in stresom, ki jih prinaša vodenje podjetja, se Sarah nikoli ni bilo treba sami soočati s svojimi velikimi sanjami.
»Vedno se je izšlo in vem, da zaradi Gospoda,« pravi. »Brez njega ta posel ne bi bil mogoč. Pomagal mi je skozi slabe dni, trdo delo, vse.«
Tesen odnos, ki ga ima Sarah z družino, izhaja iz sodelovanja.
Sarahina družina jo je prav tako podpirala na vsakem koraku – kar nas pripelje nazaj na misijon, ki je posegal v njene načrte.
Njen starejši brat Tyler je načrtoval, da bo Sarah pomagal zgraditi hišo, ko se bo vrnil domov z misijona. Toda nekega dne jo je poklical z novico, da so ga prosili, naj podaljša misijonarsko služenje.
»Nanj sem bila tako jezna,« priznava. »Rekla sem: ‘Tyler, tega ne moreš sprejeti. Vse sem že načrtovala.’ In rekel je: ‘Gospodovo delo je pomembnejše od tvojega dela.’ To me je zadelo. Vedela sem, da ima prav in da moram zaupati Božjemu načrtu.«
Sarahina družina je doma pripravila dobrodošlico njenemu bratu Tylerju, potem ko je podaljšal misijon.
Fotografija z dovoljenjem Sarah Christensen
Sarah ve, da ni sama, najsi ji pomaga oče ali nebeški Oče.
Njen misijon
Tylerjev vzor je Sarah navdihnil, da je začela razmišljati o služenju misijona. »Spoznala sem, koliko ljudem je moj brat pomagal priti h Kristusu, in videla sem tudi, kako zelo se je sam približal Kristusu. Želela sem si podobnih izkušenj,« pravi hermana Christensen. »Resno sem začela preučevati evangelij in spoznala, da bolj ko se je krepilo moje pričevanje in odnos z Odrešenikom, bolj sem hotela razglašati, kar je bilo v meni.«
Sarah se je odločila, da bo svoje gradbeno delo začasno ustavila in služila Gospodu. Ta odločitev ji je dala močna nova spoznanja.
»Prvo, kar me je naučil misijon, je, da evangelij popolnoma spreminja življenja,« pravi hermana Christensen. »Ker sem odraščala v Cerkvi, sem težko razumela, kako pomemben je evangelij v mojem življenju.
»Tukaj na misijonu sem obkrožena z ljudmi, ki ne vedo za nebeškega Očeta in Jezusa Kristusa. Ko izvedo, da so Božji otroci in ima Bog zanje načrt, jim to spremeni življenje. To, da sem temu priča in da sem del tega, je nekaj najboljšega. To sem razumela že pred misijonom, zdaj pa vem, da je evangelij Jezusa Kristusa ključnega pomena za radost v tem svetu in v prihodnjem svetu.«
Hermana Christensen (desno) in njena družabnica hermana Taylor (levo) radi služita, kakor le lahko.
Fotografija z dovoljenjem Sarah Christensen
Vera namesto strahu
Hermana Christensen drugim mladim, ki razmišljajo o služenju misijona, pravi: »Verujte in se ne bojte. Misijon ni lahek, vendar je vreden tega. Bog vas bo blagoslovil na nepredstavljive načine, ko se boste odločili, da boste eden od njegovih služabnikov.«
Čeprav med služenjem ne more graditi hiš, hermana Christensen ne obžaluje svoje odločitve. »Seveda obstaja možnost za rast, ki bi jo moje podjetje lahko doseglo, medtem ko sem redna misijonarka,« pravi. »Toda vem, da bo Gospod blagoslovil moje žrtvovanje, ker sem ga za nekaj časa opustila. Moje podjetje lahko počaka, toda Gospodovo delo ne more!«