Zmaga našega ljubljenega Odrešenika

V svojem poklicu apostola sem veliko potoval in imel privilegij, da sem se srečeval z otroki, mladimi in odraslimi v večjem delu sveta. V življenju so trenutki velike radosti, a eno, kar sem videl na lastne oči in občutil globoko v srcu, je, da življenje poleg sreče in radosti prinaša tudi trenutke srčnih bolečin in trpljenja.

Nikoli ne bom pozabil, ko sem sedel s štirimi majhnimi otroki, katerih starše je okrutno umoril vsiljivec v njihovem domu, medtem ko so otroci spali, ali srečanja z žensko, ki jo je kot dekle zlorabil sorodnik, ki mu je zaupala, ali ko sem sedel ob postelji dekleta, ki je po padcu s kolesa utrpelo poškodbo možganov in bo kmalu umrla, ali ko sem poslušal ihtenje ženske, katere mož je veliko let na nezaslišan način izdajal njo in svoje tempeljske zaveze.

Občutil sem bolečino para, katerega odrasel otrok ni več verjel v evangelijske resnice in si je prizadeval oslabiti vero drugih v družini. Srečal sem se z obupanimi starši in prijatelji mladeniča, polnega obeta, ki si je vzel življenje. Občutil sem bogaboječe obžalovanje tistih, ki so grešili in so se resnično hoteli pokesati, ter obupanost tistih, ki so bili prizadeti zaradi greha.

Videl sem srčno bolečino tistih, ki trpijo zaradi duševne bolezni, in tistih, ki tiho trpijo, ko gledajo, a ne morejo kaj dosti pomagati. Videl sem ogromno osebno izgubo, ki so jo povzročile naravne nesreče, poplave, nevihte, požari in potresi. Bil sem priča pretresom v državah zaradi političnih nemirov, vojn in uničenj ter agoniji, ki nastopi, ko se nepričakovano zgrne na tiste, ki so nedolžni in si prizadevajo delati, kar je prav.

Kolby Larsen: Zdravilne roke, razmnoževanje prepovedano

Odrešenik nas podpira

Ko je predsednik James E. Faust (1920–2007), drugi svetovalec v Prvem predsedstvu, govoril o odkupni daritvi Jezusa Kristusa, je rekel: »Ranjeni naj naredijo, kar lahko, da bodo prestali svoje preizkušnje, Odrešenik pa bo ‘podpiral svoje ljudstvo glede na njihove slabosti’ [Alma 7:12]. Pomagal nam bo nositi naša bremena. Nekatere poškodbe so tako boleče in globoke, da jih ni moč pozdraviti brez pomoči višje moči in upanja na popolno pravico in poplačilo krivic v naslednjem življenju. /…/ Odrešenik razume našo bolečino in bo hodil z nami celo v najtežjih trenutkih.«

Vse bolj me privlačijo Odrešenikova ljubezen in neskončni blagoslovi, ki so nam obljubljeni zaradi odkupne daritve Jezusa Kristusa. Ni nas obvaroval pred težkimi življenjskimi izkušnjami, ki prinašajo neizmerno bolečino, ampak nas je zaščitil pred večnim trpljenjem in odtujenostjo od nebeškega Očeta in nam s svojim vseobsegajočim trpljenjem omogočil, da imamo možnost popolne radosti in večne sreče v Božji navzočnosti.

Predsednik Dallin H. Oaks nas je opomnil: »Zdaleč največja Božja pomoč na zemlji je bila to, da je priskrbel Odrešenika, Jezusa Kristusa, ki je trpel, da je plačal ceno in zagotovil odpuščanje za grehe, za katere smo se pokesali. Ta milostna in veličastna odkupna daritev pojasni, zakaj je vera v Gospoda Jezusa Kristusa prvo evangelijsko načelo. Njegova odkupna daritev ‘uresniči vstajenje mrtvih’ (Alma 42:23) in ‘plač[a] odkupnino za grehe sveta’ (Alma 34:8) in izbriše vse naše grehe, za katere smo se pokesali, in daje Odrešeniku moč, da nas podpira v naših človeških šibkostih.«

Del Parson: detajl slike Molitev v Getsemaniju, razmnoževanje je dovoljeno zgolj v cerkvene namene

Prelomni dogodek večnosti

Ko pomislim na trpljenje, ki sem ga osebno videl, ki je v primerjavi s trpljenjem vseh, ki so ali bodo kdaj živeli na zemlji, tako zanemarljivo majhno, ne morem z nobenimi besedami, ki jih poznam, opisati občutkov v srcu za to, kar se je gotovo zgodilo v Odrešenikovem srcu, umu, telesu in duši v njegovih svetih trenutkih vseobsegajočega trpljenja za grehe in bolečine vsega človeštva.

Prelomni dogodek vse večnosti se je začel, ko je Jezus šel »na kraj, ki se imenuje Getsemani« (Matej 26:36) na Oljski gori zunaj jeruzalemskega mestnega obzidja. Svojim učencem je rekel: »Moja duša je žalostna do smrti.« (Matej 26:38)

Molil je rekoč: »Moj Oče, če je mogoče, naj gre ta kelih mimo mene, vendar ne, kakor jaz hočem, ampak kakor ti.« (Matej 26:39) Vrnil se je k svojim učencem, jih našel speče, spet odšel in drugič molil. »Moj Oče, če ta kelih ne more mimo, ne da ga pijem, naj se zgodi tvoja volja. /…/ In tretjič [je] molil z istimi besedami.« (Matej 26:42, 44)

Jezus je izpil grenko čašo in v vrtu in na križu trpel bolj, kot zmoremo razumeti. On, ki je bil brez greha, je prevzel vse naše grehe, da bi nam bili grehi in bremena, če bomo prišli k njemu in se pokesali, odvzeti (gl. 2 Korinčanom 5:21).

Jezusovo trpljenje, smrt in odkupno žrtvovanje smo dolgo pričakovali. Izaija je 700 let pred Jezusovim rojstvom prerokoval: »Gospod pa je naložil nanj krivdo nas vseh.« (Izaija 53:6) Jezus je govoril, da je dal svoje življenje v »odkupnino« (Matej 20:28; gl. tudi 1 Timotej 2:6) »v odpuščanje grehov« (Matej 26:28), za vse, ki bodo vanj verjeli in se pokesali svojih grehov. Peter je opisal, kako je Jezus trpel »zaradi [naših] grehov« (1 Peter 3:18), da bomo po njegovih ranah ozdravljeni (gl. 1 Peter 2:24). Storil je, kar ni mogel storiti nihče drug, da bi nam omogočil vrnitev v navzočnost našega Očeta. Bil je »strt zaradi naših krivd« (Izaija 53:5).

Po trpljenju v Getsemaniju se je njegova agonija nadaljevala – izdajstvo nekoga, ki je hodil z njim, zasmehovanje pred krivičnimi vladarji, bolečina, ker so mu prebičali telo in ker so mu kruti in neusmiljeni vojaki na glavo pritisnili trnovo krono (gl. Janez 18:2–3, 12–14; Marko 15:15–20), in ker so mu, ko se je pomikal proti Golgoti, na ranjen hrbet položili težek tram (gl. Janez 19:16–17).

Na križu se je skrajna agonija, ki jo je občutil v Getsemaniju, vrnila z ostrino, ki je ne bi mogel zdržati noben človek. Jezus Kristus, Božji Sin, je sam nosil božansko nalogo, ki mu jo je dal Oče, naj dá svoje življenje. Vojaki in vladarji mu ga niso mogli vzeti (gl. Janez 10:18). Jezus je spoštljivo in ponižno sklonil glavo in rekel: »Izpolnjeno je.« (Janez 19:30)

Zadnji trenutek njegovega zemeljskega življenja je bil dopolnjen. Ni besed, s katerimi bi lahko opisali razsežnost njegovega dragocenega daru. To se nikoli ne bo zahtevalo od koga drugega. Jezus Kristus je trpel »enkrat za vselej« (Hebrejcem 10:10).

Ker je izpolnil svoje božansko poslanstvo, je bil zdaj prvi v vsej človeški zgodovini, ki je iz groba vstal v nesmrtnost (gl. 1 Korinčanom 15:21–23).

Angela sta ženskam pri grobu rekla:

»Kaj iščete živega med mrtvimi?

Ni ga tukaj, temveč je bil obujen.« (Luka 24:5−6)

Apostolom je rekel: »Poglejte moje roke in moje noge, da sem jaz sam.« (Luka 24:39) Kasneje ga je videlo več kot petsto bratov hkrati (gl. 1 Korinčanom 15:6). Očividci so videli vstalega Odrešenika. Ni bil mrtev. Bil je živ.

Jezus Kristus je pretrgal verige in okove večnega suženjstva za vsakega človeka, ki je ali bo živel na zemlji (gl. 1 Korinčanom 15:22). Premagal je našega vseobsežnega sovražnika; sovražnik − smrt − je bil za vedno premagan.

Predsednik Russell M. Nelson (1924–2025) je rekel: »Jezus Kristus je prevzel vaše grehe, vaše bolečine, vaše srčne bolečine in vaše šibkosti. Ni treba, da jih nosite sami! Če se boste pokesali, vam bo odpustil. Blagoslovil vas bo s tem, kar potrebujete. Ozdravil vam bo ranjeno dušo. Ko se boste vpregli v jarem z njim, se vam bo zdelo, da so vaša bremena lažja. Če boste sklenili in spolnjevali zaveze, da boste sledili Jezusu Kristusu, boste spoznali, da so boleči trenutki vašega življenja začasni. Vaše stiske bo ‘prežela Kristusova radost’ [Alma 31:38]«

Kot eden Kristusovih posvečenih apostolov sem doživel duhovne in osebne trenutke, ki so mi z gotovostjo in zanesljivo pričevali, da živi. Naj v tem velikonočnem času v mislih in srcih tiho nosimo naslednje besede: »Naj pozabim ne, Rešitelj, da si križan zame bil«, ko radostno prepevamo: