2025
Go Segofadiwa ke Taolo le Thata ya Boperesiti
Lwetse 2025


“Go Segofadiwa ka Taolo le Thata ya Boperesiti,” Liahona, Lwetse 2025.

Molaetsa wa Liahona wa Kgwedi le kgwedi, Lwetse 2025

Go Segofadiwa ke Taolo le Thata ya Boperesiti

Maloko a Kereke a dirisa thata ya Modimo mo go direleng le go segofatsa ba bangwe mo Kerekeng, kwa gae, le go ralala lefatshe.

Mogolwane D. Todd Christofferson

Bosupi jwa rona mo lefatsheng ke gore boperesiti jo bo boitshepo jwa Modimo bo botlhokwa mo go diragatseng tiro ya Gagwe ya poloko le ya kgalalelo ya bosakhutleng, gore O tsolositse boperesiti mo lefatsheng ka maikaelelo ao, le gore bo tsamaisiwa ke Kereke ya ga Jeso Keresete ya Baitshepi ba Malatsi a Bofelo.

Tlhokego ya Taolo le Thata ya Boperesiti

Jeso Keresete ke tlhogo ya Kereke. Kereke ke sedirisiwa se A se dirileng go diragatsa tiro e e botlhokwa ya go rekolola batho mo tebalebelong e ya bofelo ya efangele fela jaaka mo tebalebelong ya fa A ne a tshela mo lefatsheng. Ka Kereke:

  • O ka bolela efangele ya Gagwe go ralala lefatshe.

  • O ka neela kolobetso le dikgolagano tse dingwe tsotlhe—le e leng tsela ya kgolagano go ya kwa bogosing jwa Gagwe jwa selesetiale.

  • O ka tshwaraganya malwapa ka bosakhutleng.

  • O ka neela dimpho tsa poloko, le e leng mo go bao ba ba suleng ba sena tsone.

  • O ka direla matlhoko a nama a bana ba Modimo mo bo gompienong.

Go diragatsa maikaelelo a magolo a, le go ipaakanyetsa go boa ga Mmoloki, Kereke e tlhoka kaelo , taolo, le thata tsa Modimo tse di tswelelang. Kereke ke “kereke ya boammaaruri le e e tshedileng” (Dithuto le Dikgolagano 1:30) gonne Keresete o e dikanyeletsa ka boeteledipele jwa Gagwe le thata ka boperesiti jwa Gagwe, “Boperesiti jo bo Boitshepo, ka fa thulaganyong ya Morwa Modimo” (Dithuto le Dikgolagano 107:3).

Mme mo boperesiting jo bo boitshepo jo, Kereke tota e ne e tlaa nna mokgatlho wa lefatshe, o o dirang molemo mo lefatsheng mme o se na thata ya go fitlhelela maikaelelo a bofelo a go baakanyetsa barwa le barwadie Modimo boitumelo jwa botshelo jo bo sa khutleng mo boleng teng jwa Gagwe. Ka boperesiti jo, le dilotlole tsa go kaela tiro ya boperesiti jo, go na le gotlhe taolo le thulaganyo mo Kerekeng.

“Mo Kerekeng, taolo yotlhe ya boperesiti e diragadiwa ka fa tlase ga kaelo ya bao ba ba tshwereng dilotlele tsa boperesiti.

“Maloko a Kereke a banna a a tshwanelang a amogela taolo ya boperesiti ka go neelwa boperesiti le go tlhomiwa mo diofising tsa boperesiti. Maloko otlhe a Kereke a ka dirisa taolo e e laetsweng jaaka ba lomololwa kgotsa ba abelwa go thusa go diragatsa tiro ya Modimo.”

Ka dilotlele tsa boperesiti, dintlhakolo tsa Morena di tlaa nna di fenya. Ga go ope yo o ka tshegetsang lenaneo la gagwe le le sa dumalaneng le kaelo ya Gagwe. Ga go ope yo o ka atlegang mo boitimokanying, a batla dipoelo tsa gagwe le go salwa morago.

Boperesiti gape bo na le seabe se se botlhokwa mo magaeng a maloko a Kereke. Poresidente Dallin H. Oaks, Mogakolodi wa Ntlha mo Boporesidenteng jwa Ntlha, o ne a ruta, “Molawana wa gore taolo ya boperesiti e ka dirisiwa fela ka fa tlase ga kaelo ya yo o tshwereng dilotlele tsa tiro eo ke motheo mo Kerekeng, mme se ga se dire mo lelwapeng.” Borre ba okamela le go diragatsa boperesiti mo lelwapeng la bone—go gakolola, go tshwara dikopano tsa lelwapa, go neela maloko a lelwapa kgotsa ba bangwe ditshegofatso tsa boperesiti kgotsa tsa go fodisa, jalo le jalo—ntle le kaelo kgotsa tetla ya mongwe yo o tshwereng dilotlele tsa boperesiti.

“Molawana one oo o dira fa rre a seyo mme mme e le moeteledipele wa lelwapa. O okametse mo legaeng la gagwe mme o na le seabe se segolo mo go tliseng thata le ditshegofatso tsa boperesiti mo lelwapeng la gagwe ka endaomente ya gagwe le go kanwa mo tempeleng.”

Tsosoloso ya Boperesiti mo Motlheng wa Rona

Motsheganong 15, 1829

Johane wa Mokolobetsi a Neela Joseph Smith Jr. Le Oliver Cowdery Boperesiti jwa ga Arone

Tsosoloso ya taolo ya boperesiti mo tebalebelong e ya bofelo e ne ya diragala ka kgatelopele ya thulaganyo, kgato ka kgato. Jaaka lokwalo lo lo boitshepo lwa motheo lwa tebalebelo ya rona, Buka ya ga Momone, e ne e ranolwa ka 1829, Morena a simolola go tlhomamisa tsela e boperesiti jwa Gagwe bo tlaa rulagangwang mo go yone. Go araba potso ya thapelo ya ga Joseph Smith le Oliver Cowdery mabapi le kolobetso, Johane Mokolobetsi yo o tsositsweng o ne a bonala mme a ba neela Boperesiti jwa ga Arone, boperesiti joo “bo tshwereng dinotlele tsa tirelo ya baengele, le tsa efangele ya boikotlhao, le tsa kolobetso ka go nwetsa ya boitshwarelo jwa dibe” (Dithuto le Dikgolagano 13:1). Ka taolo eo, Joseph le Oliver ba ne ba kolobeletsana mme morago ba bangwe jaaka Kereke e ne e rulagantswe semmuso.

Ka bonako fela morago ga Motsheganong 15, 1829

tsosoloso ya Boperesiti jwa ga Melekiseteke

E seng lobaka morago ga ponalo ya ga Johane Mokolobetsi, Baaposetole ba bogologolo Petere, Jakobe, le Johane ba ne ba bonala mme ba neela boperesiti jo bo kwa godimo, kgotsa jwa ga Melekiseteke, go akaretsa “dilotlele tsa bogosi jwa me, le tebalebelo ya efangele ya… botlalo jwa dinako” (Dithuto le Dikgolagano 27:13; bona gape 128:20).

Moranang 3, 1836

dirala mo Tempeleng ya Kirtland

Taolo ya tlaleletso e e neng e tlhokega ya boperesiti e ne ya tla morago fa, mo Tempeleng ya Kirtland, baperofeti ba bararo ba bogologolo, Moshe, Eliase, le Elija, ba ne ba iponatsa mo go Joseph le Oliver mme ba ba neela dilotlele tsa go phutha Iseraele le tsa tiro e e amanang le ditempele tsa Morena (bona Dithuto le Dikgolagano 110:11–16).

Selemo 1829–Moranang 1835

Joseph Smith Jr. o bitsa Baitshepi ba ntlha go tshegetsa maloko mo dipitsong tse disha

Ditshenolo tse jaanong di itshepisitsweng mo Dithutong le Dikgolaganong di laetse Moperofeti Joseph Smith mabapi le go tlhomiwa ga banna mo diofising tsa boperesiti jo bo kwa godimo (Melekiseteke) le jwa paakanyetso (jwa ga Arone); go tlhomiwa ga diofisara tsa boperesiti, jaaka bobishopo; le thulaganyo ya dikhoramo le makgotla a boperesiti.

1835–1973

bathobolodi ba kgabaganya dipoa

Kaelo ya perofeso e tswelela go kaela thulaganyo le tiro ya boperesiti mo Kerekeng. Sekao, dikhoramo tsa Masomesupa di ne tsa rulaganngwa mo motlheng wa Kirtland go thusa Khoramo ya ba ba Lesome le Bobedi. Morago ga khudugo e kgolo go ya kwa Bophirima le go gasama ga maloko a Kereke go kgabaganya mafelo a a anameng a thutafatshe, dikhoramo tse di ne tsa abelwa go dira mo dimapong tsa Kereke.

1973–Gompieno

go opela ga khwaere kwa khonferenseng ya kakaretso

Ka fa tlase ga ditirelo tsa Boporesidente Spencer W. Kimball (1895–1985), Ezra Taft Benson (1899–1994), le Gordon B. Hinckley (1910–2008), Bamasomesupa le dikhoramo tsa bone ba ne ba simolola go dira ka tlhamalalo ka fa tlase ga Khoramo ya ba ba Lesome le Bobedi le maemo a Kereke mo lefelong la Kereke ka kakaretso. Dikhoramo mo maemong a lomapo di ne tsa emisiwa morago ga moo. Gompieno, dikhoramo di le lesome le bobedi tsa Balaodi-Kakaretso le ya Bamasomesupa ba Kgaolo di thusa Baaposetole “mo go ageng kereke le go laola merero yotlhe ya yone mo ditshabeng tsotlhe” (Dithuto le Dikgolagano 107:34). Dikhoramo tsa tlaleletso tsa Masomesupa di ka tlhamiwa jaaka Kereke e atologa.

Mogolwane Christofferson o dumedisa maloko a Kereke kwa Gambia

Mogolwane Christofferson o dumedisa bakaulengwe Sampson le Daniel Amako kwa Gambia, Aforika Bophirima, ka Tlhakole 2022.

Boperesiti: Thata ya go Segofatsa

Ka lefoko le le lengwe fela, maikaelelo a taolo le thata ya boperesiti tseo Jeso Keresete a di tsosolositseng ke go segofatsa. E kgontsha maloko a Kereke go dirisa thata ya Modimo mo go direleng le go segofatseng ba bangwe mo Kerekeng, mo gae, le go ralala lefatshe. Maloko a ikopanya le Mmoloki mo go diragatseng tiro ya Gagwe ya poloko le ya kgalalelo ya bosakhutleng, ba dirisa dineo tsa selegodimo le thata e e fetang ya bone kgakala go thusa bogosi jwa Modimo go gola go tlatsa lefatshe (bona Dithuto le Dikgolagano 65:2, 5–6).

Morena o tlhalositse gore “boperesiti jo bogolo jo jwa [Melekiseteke] bo tsamaisa efangele mme bo tshwere selotlele sa masaitsiweng a bogosi, e bong selotlele sa kitso ya Modimo.

“Ke gone ka moo, mo ditaong tsa yone, thata ya poifomodimo e a bonala.

“Mme kwa ntle ga ditao tsa yone, le taolo ya boperesiti, thata ya poifomodimo ga e bonadiwe mo bathong mo nameng” (Dithuto le Dikgolagano 84:19–21).

Ditao, e le ruri, ke meletlo e e tsamaisiwang ke boperesiti kgotsa disakaramente tse ka tsone re dirang dikgolagano le Modimo, go simolola ka kolobetso le go tswelela ka dikgolagano tse di amogetsweng mo ntlong ya Morena. Ke mo go tshegetseng dikgolagano tse gore re fetolwe go tswa mo banneng le basadi ba “tlholego” go nna baitshepi (bona Mosiah 3:19) ka tshegofatso ya tefelo ya ga Keresete mme re siamisiwe le go itshepisiwa—re se na molato le selabe—fa pele ga Modimo (bona Dithuto le Dikgolagano 20:29–31; 3 Nefi 27:16–20).

Nopolo e go tswa mo “Tsosoloso ya Botlalo jwa Efangele ya ga Jeso Keresete: Kitsiso ya Dingwaga di le Makgolo a mabedi mo Lefatsheng,” ka Boporesidente jwa Ntlha le Lekgotla la Baaposetole ba ba Lesome le Bobedi, e bolela tshoboko e e tshwanetseng:

“Re bolela gore Kereke ya ga Jeso Keresete ya Baitshepi ba Malatsi a Bofelo, e e rulagantsweng ka Moranang 6, 1830, ke Kereke ya ga Keresete ya Kgolagano e Ntšha e e tsosolositsweng. Kereke e e tlhomamisitswe mo botshelong jo bo itekanetseng jwa lentswe kgokgotsho ya yone le legolo, Jeso Keresete, le mo Tetlanyong ya Gagwe e e senang selekanyo le Tsogo ya mmatota. Jeso Keresete o biditse Baaposetole gape mme o ba neetse taolo ya boperesiti. O re laletsa rotlhe go tla kwa go Ene le Kereke ya Gagwe, go amogela Mowa o o Boitshepo, ditao tsa poloko, le go bona boipelo jo bo nnelang ruri.”

Dintlha

  1. Bona General Handbook: Serving in The Church of Jesus Christ of Latter-day Saints, 1.2–1.2.4, Motlobo wa Efangele.

  2. Bona Russell M. Nelson, “Rejoice in the Gift of Priesthood Keys,” Liahona, Motsheganong 2024, 121.

  3. General Handbook, 3.4.

  4. Dallin H. Oaks, “The Melchizedek Priesthood and the Keys,” Liahona, Motsheganong 2020, 70–71.

  5. Dallin H. Oaks, “The Melchizedek Priesthood and the Keys,” 71.

  6. Bona, jaaka sekai, Dithuto le Dikgolagano 20, 41, 84, 107; bona le gone Joseph F. Darowski le James Goldberg, “Restoring the Ancient Order,” mo Revelations in Context: The Stories behind the Sections of the Doctrine and Covenants (2016), 208–12.

  7. Mogolwane Dale G. Renlund o kile a tshwantshanya boperesiti le rokete e e rwalang morwalo wa tuelo. Go bua ka bophara, “tshono ya go solegelwa molemo ke thata ya tefelo ya Mmoloki” ke “morwalo o o duelang” o “rokete” ya boperesiti e o tlisang (bona “The Priesthood and the Savior’s Atoning Power,” Liahona, Nov. 2017, 64–65).

  8. Tsosoloso ya Efangele ya ga Jeso Keresete ka Botlalo: Kanamiso mo Lefatsheng ya Go Ipelela Dingwaga tse di Makgolo a Mabedi,” Motlobo wa Efangele.