Resnica o našem življenju

Naše iskanje resnice

V dobi, v kateri živimo, nam je na voljo več znanja kot kdaj prej. Če si v preteklosti želel nekaj vedeti, si moral v knjižnico in to poiskati. Danes splet in prenosne naprave omogočajo dostop do skoraj neskončnih informacij, ki jih lahko najdemo skoraj takoj.

Gospod je zadovoljen, kadar modro uporabljamo vire, ki so nam na voljo, vendar nam je dal naslednji brezčasni nasvet: »Marljivo iščite in drug drugega učite besede modrosti; da, besede modrosti iščite v najboljših knjigah; iščite znanje, in sicer s preučevanjem in tudi z vero.« (Nauk in zaveze 88:118) Spodbuja nas, naj spoznavamo svet okrog sebe (gl. Nauk in zaveze 88:79, 93:53), toda v iskanju resnice se moramo ozirati k Bogu, ki »doume vse in vse je pred njim /…/ in on je nad vsem /…/ in vse je po njem in od njega« (Nauk in zaveze 88:41).

Med resnicami, ki nam jih je dal Bog, je ena najbolj temeljnih za naše življenje na zemlji ta, da je on naš nebeški Oče. Smo njegovi duhovni sinovi in hčere. Bog nas popolnoma pozna in ljubi. Kot njegovi duhovni otroci imamo božansko naravo in usodo. Razumevanje in sprejemanje teh večnih resnic nam daje identiteto, vrednost in namen, kar nas je blagoslovilo in usmerjalo v predzemeljskem življenju in nas bo tudi sedaj in za vedno.

Na začetku smo bili z Očetom

Ko iščemo resnico o stvareh, »kakršne so bile«, odkrijemo naslednje besede našega Odrešenika Jezusa Kristusa: »In sedaj, resnično vam pravim, na začetku sem bil pri Očetu in jaz sem Prvorojeni« in »tudi vi ste bili na začetku pri Očetu.« (Nauk in zaveze 93:21, 23)

Pred življenjem na zemlji smo se udeležili svèta v nebesih, kjer je nebeški Oče predstavil svoj veliki načrt sreče. Prerok Joseph Smith je učil, da je Božji motiv za njegov načrt, da nam da »privilegij, da bi napredovali kakor on [in] /…/ bili povzdignjeni z njim.« Gospodovo delo in slava je »uresniči[ti] človekovo nesmrtnost in večno življenje« (Mojzes 1:39).

Udejanjili smo svobodno voljo in se odločili, da bomo sledili načrtu nebeškega Očeta. Blagoslovljeni smo, da smo se rodili v to življenje, kjer imamo še naprej svobodno voljo in lahko izkušamo zemeljsko življenje, se učimo in napredujemo v večno življenje.

Na svojem zemeljskem potovanju bomo doživljali izzive in neuspehe. Vendar se nam z življenjskimi težavami ni treba spopadati samim. Joseph Smith je učil, da nebeški Oče, »veliki Oče stvarstva, na celotno človeško družino gleda z očetovsko skrbnostjo in starševskim pogledom«.

Nebeški Oče, »Oče usmiljenja in Bog vse tolažbe«, nas bo blagoslovil, povzdignil in tolažil »v vsaki naši stiski, tako da moremo mi tolažiti tiste, ki so v kakršni koli stiski, in sicer s tolažbo, s kakršno nas same tolaži Bog« (2 Korinčanom 1:3–4). Nebeški Oče nam je kot bistveni del načrta pripravil pot, da se vrnemo k njemu.

Pot k našemu Očetu

Resnica »o stvareh, kakor v resnici so« (Jakob 4:13), je jasna: svojega polnega potenciala kot otroci nebeškega Očeta ne moremo doseči sami. Jezus Kristus, po duhu prvorojeni Očetov Sin, se je zavezal, da bo naš Odrešenik in Odkupitelj.

Jezus Kristus, »Očetov Edinorojeni, ki ga navdajata milostljivost in resnica, in sicer Duh resnice, /…/ je prišel in prebival v mesu in prebival med nami« (Nauk in zaveze 93:11). Prišel je, da bi nam pokazal pot, kako naj v tem življenju in v večnosti najdemo srečo, smisel in veselje.

»Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.

Bog namreč svojega Sina ni poslal na svet, da bi svet sodil, ampak da bi se svet po njem rešil.« (Janez 3:16–17)

Odrešenikova zemeljska izkušnja je pomembna. »Sprva ni prejel polnosti, temveč je prejel milostljivost za milostljivostjo.« (Nauk in zaveze 93:12) Rasel je, dokler ni »prejel /…/ vs[e] moč[i] tako v nebesih kot na zemlji in Očetova slava je bila z njim, kajti prebival je v njem« (Nauk in zaveze 93:16–17). Odrešenik je učil:

»Te besede vam dajem, da boste razumeli in vedeli, kako častiti, in vedeli, kaj častite, da boste prišli k Očetu v mojem imenu in v določenem času prejeli njegovo polnost.

Kajti če boste izpolnjevali moje zapovedi, boste prejeli njegovo polnost in boste poveličani v meni, kakor sem jaz v Očetu; zato vam pravim, prejemali boste milostljivost za milostljivostjo.« (Nauk in zaveze 93:19–20)

Jezus Kristus je v getsemanskem vrtu in na križu prevzel grehe sveta in trpel vse bridkosti ter »bolečine in stiske in skušnjave vsake vrste« (Alma 7:11). Zaradi tega velikega in neskončnega trpljenja je celo on, Bog, »največji od vseh, trepetal zaradi bolečine in krvavel iz vsake pore« (Nauk in zaveze 19:18). Le preko Jezusa Kristusa ter njegove odkupne daritve in vstajenja sta mogoča odrešitev in povzdignjenje.

Zaradi Odrešenikove milostljivosti in odkupnega žrtvovanja lahko rastemo, dokler ne prejmemo polnosti in bomo nekega dne lahko izpopolnjeni. Če bomo sledili Odrešenikovemu vzoru in spolnjevali njegove zapovedi, nas bo vodil in usmerjal na poti nazaj v veličastno navzočnost našega Očeta v nebesih.

Michael Coleman: Kristus na poti v Jeruzalem, kopiranje prepovedano

Ali boste sprejeli njegov dar?

Med resnicami »o stvareh, kakor v resnici bodo« (Jakob 4:13), izvemo, da bo naša izkušnja v večnosti odvisna od naše odločitve, ali bomo sledili Jezusu Kristusu in sprejeli darove, ki jih ponuja. Sveti spisi učijo, da bomo »imeli, kar [smo] voljni prejeti«. Na žalost nekateri ne bodo »voljni imeti tega, kar bi lahko prejeli« (Nauk in zaveze 88:32).

Moj predsednik misijona, starešina Marion D. Hanks (1921–2011), ki je služil kot generalni voditelj sedemdeseteri, je svoje misijonarje učil, da s tem, ko prosimo za to, kar smo pripravljeni sprejeti in imeti, lahko presodimo, kje smo na svoji duhovni poti. »Kajti kaj človeku koristi, če mu je podarjen dar in daru ne sprejme?« Če bomo Odrešenikove darove prejeli tako, da ga bomo iskreno iskali in mu sledili, se bomo radostili v upanju na večno življenje in »v njem /…/, ki je darovalec [tega] daru« (Nauk in zaveze 88:33). Ta dar, ki je dan tako ljubeče, je »največji od vseh Božjih darov« (Nauk in zaveze 14:7).

Bog je naš nebeški Oče. Pozna nas in nas ljubi. Ko se v iskanju resnice obrnemo k njemu, se lahko oprimemo inteligence, prejmemo modrost, zaobjamemo resnico, ljubimo krepost in se oprimemo svetlobe, ki prihaja od njega (gl. Nauk in zaveze 88:40). Potem vse življenje vztrajamo, dokler ne »bo prišel dan, ko [bomo] doumeli celo Boga, ker [bomo] v njem in po njem poživljeni« (Nauk in zaveze 88:49).

To bo nadvse veličasten in radosten dan.