Zagotavljanje pravične sodbe

Predsednik Russell M. Nelson nas je prejšnji oktober izzval, naj razmislimo, kako bi bilo naše življenje drugačno, »če bi [nam] bilo znanje, ki [smo] ga pridobil[i] iz Mormonove knjige, nenadoma odvzeto«.¹ O tem vprašanju sem premišljeval, kar sem prepričan, da jih je veliko vas. Neka misel se mi je neprestano vračala: Kam bi se brez Mormonove knjige in njene jasnosti glede Kristusovega nauka in Kristusove odkupne žrtve obrnil po mir?

Kristusov nauk – ki ga sestavljajo odrešilna načela in uredbe: vera v Kristusa, kesanje, krst, dar Svetega Duha in vztrajanje do konca – neštetokrat učijo vsi sveti spisi obnove, zlasti močno pa Mormonova knjiga.² Nauk se začne z vero v Kristusa in vsaka od njenih točk je odvisna od zaupanja v njegovo odkupno žrtev.

Predsednik Nelson je učil: »Mormonova knjiga nudi najpopolnejše in najbolj verodostojno razumevanje odkupne daritve Jezusa Kristusa, kar jih lahko najdemo.«³ Bolj bomo razumeli Odrešenikov božanski dar, bolj bomo v mislih in srcih⁴ spoznali dejanskost jamstva predsednika Nelsona: »Resnice Mormonove knjige imajo moč, da [nas v duši] zdravijo, tolažijo, obnavljajo, podpirajo, krepijo, tešijo in razvedrijo.«⁵

Bistveni in mir prinašajoči doprinos Mormonove knjige za naše razumevanje Odrešenikove odkupne daritve je njen nauk, da Kristusova milostna žrtev zadosti vsem zahtevam pravice. Alma je to pojasnil takole: »Bog sam [je] plačal odkupnino za grehe sveta, da bi uresničil načrt milosti, da bi bilo ugodeno zahtevam pravice, da bi bil Bog popoln, pravičen Bog in tudi milosten Bog.«⁶ Očetov milostni načrt⁷ – kar sveti spisi imenujejo tudi načrt sreče ⁸ oziroma načrt odkupitve⁹ – se ne bi mogel uresničiti, če ne bi bilo zadoščeno vsem zahtevam pravice.

A kaj točno so »zahteve pravice«? Razmislite o Almovih izkušnjah. Ne pozabite, da je Alma kot fant hodil okrog in si prizadeval »uničiti cerkev«.¹⁰ Alma je svojemu sinu Helamanu pravzaprav rekel, da so ga »mučile peklenske bolečine«, ker je dejansko »umoril /…/ veliko [Božjih] otrok«, ker jih je »vodil /…/ v pogubo«.¹¹

Alma je Helamanu pojasnil, da je slednjič prejel mir, ko se je »spomnil«, da je oče učil »glede prihoda /…/ Jezusa Kristusa /…/, ki bo plačal odkupnino za grehe sveta«.¹² Spokorjeni Alma je rotil za Kristusovo usmiljenje,¹³ nato pa je začutil radost in olajšanje, ko je spoznal, da je Kristus plačal odkupnino za njegove grehe in da je plačal vse, kar je zahtevala pravica. Kaj je torej pravica zahtevala od Alme? Alma sam je kasneje učil, da »nič nečistega ne more podedovati Božjega kraljestva«.¹⁴ To je torej deloma moralo botrovati temu, da si je oddahnil, kajti če milost ne bi posredovala, bi mu pravica preprečevala, da bi se vrnil živet k nebeškemu Očetu.¹⁵

Ali se je Alma v svoji radosti zgolj osredotočil nase – da se je izognil kazni in da se je lahko vrnil k Očetu? Vemo, da ga je strašno skrbelo za tiste, ki jih je vodil stran od resnice.¹⁶ Vendar vseh, ki jih je vodil stran, ni mogel ozdraviti ali pripeljati nazaj. Sam ni mogel zagotoviti, da bodo dobili pravično priložnost, da bodo izvedeli za Kristusov evangelij in bili blagoslovljeni s tem, da bodo živeli po njegovih radostnih načelih. Nazaj ni mogel pripeljati tistih, ki so morda umrli še vedno zaslepljeni zaradi napačnega nauka.

Predsednik Boyd K. Packer je nekoč učil: »Almu se je pred očmi vrtela /…/ naslednja rešilna misel: Povrniti, česar ne morete povrniti, zaceliti rano, ki je ne morete zaceliti, popraviti, kar ste zlomili in ne morete popraviti, prav to je namen Kristusove odkupne daritve.«¹⁷ Radostna resnica, ki jo je Alma »nosil v sebi«, ni bila le, da bo postal čist, temveč da bodo tudi tisti, ki jih je prizadel, lahko ozdravljeni in bodo ozdraveli.

Kralj Benjamin je leta prej, preden je ta tolažilni nauk Alma rešil, učil o celostni ozdravitvi, ki jo nudi Odrešenikova odkupna žrtev. Kralj Benjamin je izjavil, da mu je »Božji angel« oznanil »vesele novice o veliki radosti«,¹⁸ med drugim, da bo Kristus trpel in umrl za naše grehe in napake, da bo poskrbel, da bo »človeške otroke doletela pravična sodba«.¹⁹

Kaj točno narekuje »pravična sodba«? Kralj Benjamin je v naslednjem verzu pojasnil, da je Odrešenik zato, da bi zagotovil pravično sodbo, s svojo krvjo plačal »odkupnino za grehe tistih, ki so padli zaradi Adamovega prestopka«, in za tiste, »ki so umrli, ne da bi vedeli za Božjo voljo glede njih samih, ali ki so nevede grešili«.²⁰ Učil je, da je pravična sodba prav tako zahtevala, da »Kristusova kri plača odkupnino« za grehe majhnih otrok.²¹

Ti odlomki iz svetih spisov učijo krasen nauk: Odrešenikova odkupna daritev kot brezplačni dar ozdravlja tiste, ki grešijo v nevednosti – tiste, ki jim, kakor pravi Jakob, »postava ni bila dana«.²² Odgovornost za grehe je odvisna od luči, ki nam je bila dana, in od naše zmožnosti, da udejanjamo svobodno voljo.²³ To zdravilno in tolažilno resnico poznamo le zaradi Mormonove knjige in drugih svetih spisov obnove.²⁴

Seveda tam, kjer je postava dana, glede Božje volje nismo nevedni, temveč smo odgovorni. Kralj Benjamin je o tem rekel: »[G]orje, gorje mu, ki ve, da se upira Bogu! Kajti odrešitev ne pride k nobenemu od takih, razen s kesanjem in vero v Gospoda Jezusa Kristusa.«²⁵

Tudi to so vesele novice Kristusovega nauka. Ne le da Odrešenik pozdravi in pripelje nazaj tiste, ki grešijo v nevednosti, temveč tistim, ki grešijo zoper luč, ponuja tudi ozdravitev pod pogojem kesanja in vere v Boga.²⁶

Alma je moral »videti« obe ti resnici. Ali bi resnično občutil, kar opisuje kot »odlično /…/ radost«,²⁷ če bi mislil, da ga je Kristus rešil, vendar za vedno pustil v bolečinah tiste, ki jih je vodil stran od resnice? Seveda ne. Zato da je občutil popolni mir, so tudi tisti, ki jih je prizadel, potrebovali priložnost za ozdravitev.

Ampak kako točno so ti – ali tisti, ki jim morda prizadenemo – lahko ozdraveli? Čeprav svetih mehanizmov, s katerimi Odrešenikovo odkupno žrtvovanje ozdravlja in obnavlja, ne poznamo v celoti, vemo, da bo Odrešenik za to, da bo poskrbel za pravično sodbo, odstranil podrast nevednosti in boleče trnje iz ran, ki so jim botrovali drugi.²⁸ S tem zagotavlja, da bodo vsi Božji otroci dobili priložnost brez zastrtega pogleda, da se mu bodo odločili slediti in sprejeti veliki načrt sreče.²⁹

To so tiste resnice, ki so Almu prinesle mir. In to so tiste resnice, ki bi morale globok mir prinesti tudi nam. Kot naravni moški in ženske se kdaj vsi obregnemo ali zaletimo drug v drugega in povzročamo bolečino. Kot lahko pričuje vsak starš, bolečina, ki je povezana z našimi napakami, ni le strah pred lastno kaznijo, temveč strah, da smo svoje otroke kakor koli prikrajšali za radost ali jih ovirali pri tem, da bi videli in razumeli resnico. Sijajna obljuba Odrešenikove odkupne žrtve je, da so naši otroci, kar se tiče naših starševskih napak, pred Bogom brez krivde in obljublja ozdravitev zanje.³⁰ In četudi grešijo zoper luč – kakor vsi mi – je njegova roka milosti iztegnjena³¹ in odkupil jih bo, če bodo le pogledali k njemu in živeli.³²

Čeprav ima Odrešenik moč, da popravi, česar mi ne moremo, nam zapoveduje, naj naredimo vse, kar lahko, da v svoje kesanje vključimo poplačilo krivic³³ Naši grehi in napake ne skrhajo le našega odnosa z Bogom, ampak tudi z drugimi. Včasih so naša prizadevanja po zdravljenju in poplačilu krivic lahko preprosta, kot je opravičilo, včasih pa so za slednje potrebna leta ponižnih prizadevanj.³⁴ Vendar pri veliko svojih grehih in napakah preprosto nismo zmožni v celoti pozdraviti tistih, ki smo jih prizadeli. Čudovita, mir prinašajoča obljuba Mormonove knjige in obnovljenega evangelija je, da bo Odrešenik popravil vse, kar smo pokvarili.³⁵ In pozdravil bo tudi nas, če se bomo k njemu obračali v veri in se pokesali za hudo, ki smo ga povzročili.³⁶ Oba darova ponuja zato, ker vse ljubi s popolno ljubeznijo³⁷ in ker je predan temu, da bi nam zajamčil pravično sodbo, ki spoštuje tako pravico kot milost. Pričujem, da je to res, v imenu Jezusa Kristusa, amen.