Svojo voljo podvrzimo Gospodovi

Moji dragi prijatelji, ko se odločimo, da Bogu dopustimo, da je v našem življenju bolj pomemben vpliv od zadovoljevanja svojih lastnih želja, v učenstvu lahko napredujemo in se v mislih in srcih še bolj povežemo z Odrešenikom. Ko po drugi strani ne dopustimo, da bi v našem življenju zmagala Božja pot, smo prepuščeni sebi in brez Gospodovega navdihujočega vodstva lahko upravičimo skorajda vse, kar naredimo ali ne naredimo. Sebi se lahko tudi opravičujemo, ko stvari delamo po svoje, in dejansko govorimo: »Stvari le delam po svoje.« /…/

Čeprav osebne okoliščine, kakor so genetika, geografija ter telesni in duševni izzivi, vplivajo na naše potovanje, je v tem, kar je resnično pomembno, notranji prostor, ko se lahko svobodno odločimo, ali bomo ali ne bomo upoštevali vzorca, ki ga je Gospod pripravil za naše življenje. /…/

Kot Kristusovi učenci želimo hoditi po poti, ki jo je za nas označil med svojim delovanjem na zemlji. Ne le, da želimo delati po njegovi volji in vse, kar mu bo ugajalo, temveč si ga tudi prizadevamo posnemati. /…/

Pričujem vam, da če bomo v življenju sledili Gospodovi volji, bomo lahko našli najdragocenejši biser v svetu – nebeško kraljestvo. Molim, da bo vsak od nas v svojem času in na svoj način z zavezno samozavestjo nebeškemu Očetu in Odrešeniku Jezusu Kristusu lahko rekel, da »kar se obnese pri tebi, se obnese pri meni«.